Kultura dialoga je po Pahorjevem mnenju odvisna od nas samih, vsak dan pa jo lahko ali plemenitimo ali siromašimo. Danes namreč opaža vse več nepazljivega in neprijaznega govora, od javnega dialoga pa je odvisno naše razpoloženje. "Če je surov, nestrpen, neljubezniv ali celo sovražen, splošno razpoloženje zastruplja. Če pa so stališča, najsi bodo še tako drugačna, izrečena ali zapisana na dostojen, dostojanstven, zrel in odgovoren način, se v taki polemiki počutimo spoštovane in sprejete," je dejal predsednik. Ta "nepogrešljiva vljudnost" nas po njegovem mnenju varuje pred besednim in tudi fizičnim nasiljem.
Pahor je sicer prepričan, da se mora kulture dialoga zavedati zlasti politika, ki »zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način tudi splošno razpoloženje«. »Politična oblast mora s komuniciranjem poskrbeti za transparentnost, mediji kot vzvod javnosti pa za kritično obravnavo. Vse to seveda ne more biti vedno urejeno s predpisi, temveč prav s kulturo dialoga. Gre za vzajemnost pravic in odgovornosti v neki splošni skrbi za demokratično presojo in končno odločanje ljudi,« je dejal v svojem nagovoru.
K temu, da z besedo pazimo drug na drugega, je pozval zlasti v trenutni zdravstveni krizi, ki po njegovih besedah zahteva še večjo pazljivost do dostojanstva slehernega posameznika. »Če bodo prevladovali tudi v javni besedi solidarnost, strpnost, medsebojno spoštovanje in razumevanje, bomo krizo premagali hitreje in lažje,« je prepričan Pahor, ki te vrednote prepoznava tudi v Francetu Prešernu in slovenski himni.
Lainšček pa je v svojem govoru poudaril, da smo se predvsem po zaslugi kulture in skupnega jezika oblikovali in obstali kot narod ter jo zato pred 30 leti ob osamosvajanju vgradili v temelje naše državnosti. »Tako je bilo, ker preprosto ni moglo biti drugače, in tega se nekako nikoli ne bo dalo spremeniti,« je povedal.
Kot prejemnik nagrade je v preteklih dneh izpostavljal zavzemanje za temeljne civilizacijske vrednote, obenem pa dodajal, da v nesmiselnem spopadu vsi proti vsem, ki smo mu priča danes, noče sodelovati. Novinarjem je tudi dejal, da se "že nekaj časa raje kot bikec Ferdinand sprehaja po svojih ravnicah in voha jutra, ki so zmeraj mlada".
Pri tem je imel v mislih španskega bikca iz animiranega filma, ki se ni želel bojevati v areni, ampak je najraje sedel pod drevesom in vohal cvetlice. »Žrtvovanje bika na simbolni ravni lahko predstavlja željo po ubijanju strastnega in primitivnega v sebi. Bikec v tej zgodbi verjetno tega več ne predstavlja, ker se je spremenil v svoje nasprotje,« je ponazoril Lainšček. Na lastno vprašanje, pred kom torej zdaj stojijo matadorji, pa je odgovoril, da ne verjame, da bi želel kdo ubiti pesnika v sebi oziroma tistega, kar je pesniškega v skupnosti ali narodu.
Sprejema pri predsedniku države so se udeležili tudi arhitekt Marko Mušič kot dobitnik nagrade za življenjsko delo, prejemniki nagrad Prešernovega sklada - pesnik Brane Senegačnik ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc -, minister za kulturo Vasko Simoniti in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. V njihovi prisotnosti je Pahor dopoldne položil venec k spomeniku Franceta Prešerna v Ljubljani.
