Osem vrst strupenih voditeljev

1.

Narcisistični voditelj z grandiozno samopodobo

Skoraj ni kraja, kjer bi narcizem prišel bolj do izraza kot na organizacijskem odru. Razširjenost narcizma v celotni populaciji je 1 odstotek, študije pa kažejo, da je med direktorji ta številka 5 odstotkov. Nikoli potešena lakota po moči in prepoznavnosti, prestižu in glamurju mnoge narcise izstreli na najvišja mesta. Vrhovi podjetij so za njih kot oder, na katerem želijo stati in sijati. Vendar je kombinacija tovrstne želje in položaja moči pogosto škodljiva. Rezultat je: veliko egoizma, malo empatije. Oseba postane pomembnejša od organizacije. Takšen vodja ogroža iskreno sodelovanje – to pa je ključni element visoko uspešne organizacije. Namesto da bi narcisi navdihovali druge, vso energijo vložijo v obrambo lastnih stališč.

2.

Nikoli zadovoljen nadzornik

Nadzorniški tipi voditelja so mojstri mikroupravljanja. Obožujejo pravila in predpise, red in načrtovanje. Predani so svojemu delu, vendar jih potreba po nenehnem nadzoru dela dela toge in neprilagodljive. Nenehno se bojijo napak. »Kontrolerji« na vrhu ogrožajo agilnost, pa tudi dobro počutje zaposlenih. Do svojih nadrejenih so sicer spoštljivi, do podrejenih pa brezkompromisni in zahtevni. Delo z njimi je kot minsko polje. »Nikoli ne veste, kdaj boste morali plačati visoko čustveno ceno za kršitev nekega standarda,« opozarja prof. de Vries.

3.

Depresivni vodja, ki vedno kritizira

Številni vodstveni delavci v srednjih letih trpijo za depresijo. Navdajajo jih krivda, kesanje, občutek bede, nemoči, brezupa, so razdražljivi, njihova želja po spolnosti kopni, pridruženi so tudi simptomi, kot so šibak apetit, izguba teže, težave s spanjem. Depresivni voditelji precenjujejo svoje težave in podcenjujejo svoje zmožnosti. Njihov skepticizem in cinizem odvračata sodelavce. Radi obsojajo, pritiskajo na druge. Njihovi podrejeni lahko pričakujejo veliko delovno obremenitev.

4.

Absolutno zaljubljen v moč – abrazivni vodja

Gre za neustrašen tip človeka. Na kratek rok so takšni vodje običajno uspešni. Prej ali slej pa bodo oni ali podjetje, ki ga vodijo, naleteli na težave. Kot podrejeni abrazivnemu vodji se pripravite na izbruhe besa – nagnjeni so namreč k agresivnemu ravnanju. Pogosto rišejo vzporednice med surovim darvinovskim okoljem in poslovnim področjem. Zanje je preprosto: šibki si ne zaslužijo sočutja. Ne dovolijo, da bi občutki drugih ovirali njihove rezultate. Njihov osebni uspeh je vselej na prvem mestu – kar pa znajo prav spretno prikriti s sklicevanjem na »dobro za podjetje«.

5.

Hipersenzitivni paranoidnež

Je paranoja bistveni del voditeljeve miselnosti? Andy Grove, dolgoletni direktor Intela, največjega svetovnega proizvajalca čipov, bi rekel, da je. Ni čudno, da paranoji rečejo tudi »bolezen kraljev«. Vendar pozor: Grove ni imel v mislih paralizirajoče, iracionalne preganjavice, prej previdnost. »Pravi paranoidneži podležejo neupravičenemu sumu, napačno si razlagajo dejanja in besede drugih,« poudarja Kets de Vries. Takšni voditelji so pogosto osamljeni in preobremenjeni s podrobnostmi, povsod vidijo skrite pomene in skrivne koalicije. Primanjkuje jim tudi smisel za humor.

6.

Pasivno-agresivni negativnež

Paradoks: negativistični vodje ne morejo reči »ne«. Strinjajo se, da bodo opravili vse naloge, čeprav vedo, da ne bodo zmogli. Nagnjeni so k zavlačevanju. Zaradi nepredvidljivega vedenja so težaški kolegi in slabi voditelji. So prikrito agresivni, trmasti, radi provocirajo, bojijo se zavez, kot vodje pa jih pesti tudi nesposobnost, da bi svoje zaposlene uspešno spodbudili k večji uspešnosti.

7.

Hipomanični karizmatični vodja

Karizma pri vodenju navdihuje in motivira. Žal je to tudi odlika, ki je lahko zelo nevarna. »Kadar temelji na hipomaničnem vedenju, lahko ustvari nenavadno dinamiko med voditeljem in sledilci, znano kot folie à deux – nekakšna skupna norost,« pravi de Vries. Hipomanija ali vznesenost naredi vodjo posebnega, zaželenega. Kadar voditelj deluje v tem razpoloženju, lahko njegova ekipa premika gore. Vendar pozor: karizmatični vodja zlahka zdrsne tudi v manj zavidljivo stanje. Hipomanik lahko ljudi spodbudi k dobremu – a tudi k zlu. Voditelji lahko imajo celo uničujoče zahteve od svojih kolegov. Če želijo ti obdržati službo in se napajati na karizmatičnem opoju, morajo »malce raztegniti resničnost, da ostanejo blizu centra moči«.

8.

Sadomazohistični deloholik ali nevrotični prevarant

Tovrstni voditelji dvomijo o svojih dosežkih, jemljejo jih kot naključne. Nenehno se bojijo, da jih okolica ne bi imela za dovolj dobre. Začarani krog njihovega delovanja je videti nekako tako: »Zastaviš si izjemno visoke cilje. Ugotoviš, da jih je nemogoče doseči. Nato se oglasi samokritičnost. Ja, nesposoben sem! Delaj še več in več!« Obvladuje jih nenehna groza, da ne bomo izpolnili pričakovanj, zato se predajajo delu, zasvojeni so s klicanjem svetovalcev. Kot perfekcionisti želijo doseči veliko, a za dosego tega ne znajo motivirati svoje ekipe.

Uporabne taktike preživetja

Statistični podatki kažejo, da toksično voditeljstvo vodi v 48-odstotno zmanjšanje delovne zavzetosti in 38-odstotno zmanjšanje kakovosti dela. Vpliva na duševno in fizično zdravje zaposlenih, vodi do nižje inovativnosti, več bolniške odsotnosti, nižje produktivnosti, višje fluktuacije. Če povzamemo: gre za drago anomalijo!

Sodelovanje s strupenim vodjem ni nikoli prijetno. Gre za izkoriščevalsko, uničujočo, ponižujočo delovno izkušnjo. »Komplet za prvo pomoč« sestavlja nekaj nasvetov:

Poiščite novo službo. Strupeni ljudje uničujejo mir, pomanjkanje miru pa pomeni povečanje stresa. Najpomembnejša taktika preživetja je, da iz svojega življenja izločite strupene voditelje.

Nehajte kriviti sebe (in šefa). Pravila igra boste težko spremenili, ker je sebični vodja spreten in predan ohranjanju sistema, ki ga je zgradil okoli svojega lika.

Opravite svoje delo. Strupenim šefom je vseeno, kako se počutite, njih zanima le eno – rezultati; še posebej tisti, zaradi katerih so oni sami videti dobro. S tem, ko se potrudite in dosegate svoje delovne cilje, zmanjšujete njihovo (negativno) osredotočenost na vas.

Nikoli ne igrajte igre moči. Strupene voditelje boste težko premagali – saj so oni tisti, ki so postavili pravila igre. Raje opozarjajte na težave na organizacijski ravni, včasih je bolje težave povečati kot zmanjšati ali se jim izogniti.

Borite se proti zlorabi moči. Strukturiranje varnega delovnega okolja je pomemben del preventive. Izobražujte vodje, ustvarjajte anonimne kanale za povratne informacije in krepite etično vedenje.

Povežite se. Strupeni šefi vas aktivno izolirajo, zaradi česar se počutite nesposobne, majhne in nemočne. Šibkejše ko so vaše vezi, več manevrskega prostora imajo za razrast svoje moči.

Je čas korone čas, ko demoni v nas privrejo na plan?

Krize prinašajo najboljše in najslabše voditelje. Ali težki, nepredvidljivi časi, kot je pandemija koronavirusa, temni strani voditeljev dajejo krila? Nekateri bi rekli, da ja. Nassir Ghaemi, profesor psihiatrije z univerze Tufts, poudarja, da so »zdravi« voditelji primerni za mirne čase prosperitete, ko lahko iz preteklih izkušenj kujemo rešitve za prihodnost. »Toda v turbulentnih časih v ospredje prihaja drugačna vrsta voditeljev: domiselni, čudni, celo duševno bolni – takšni so namreč sposobni videti poslovne priložnosti, ki si jih drugi ne morejo niti predstavljati.« Spet drugi strokovnjaki odkimavajo. Kriza ali mirni časi – patološki voditelji vedno delujejo po istem principu, z istim vodilom.

Toksičnemu voditeljstvu v slovo

Stabilni, dobri šefi so nosilci upanja. Njihovo poslanstvo je pomagati ljudem, da postanejo boljši, kot mislijo, da so lahko. Zdi se, da tradicionalni, hierarhični, brezsrčni slog vodenja izumira. Kot posamezniki in kot družba kot taka se vse bolj zavedamo, da je čas, namenjen samorefleksiji, dragocen. Zdravi voditelji so nadarjeni za samoopazovanje in samoanalizo. Kot sklene de Vries: »Tisti, ki sprejmejo norost v sebi, so morda najbolj zdravi voditelji od vseh.«

Angleško prevedene zaposlitvene vsebine omogoča Špica International, d. o. o., na svoji strani www.spica.com/blog.