»Bolnišnično oskrbo je danes zjutraj potrebovalo 1012 pacientov s covidom-19, kar je 20 manj kot včeraj. Na intenzivni negi se je zjutraj zdravilo 165 pacientov oziroma trije manj kot včeraj. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 82 pacientov, na novo pa je bilo sprejetih 83 pacientov. Zaradi tehničnih težav, s katerimi se soočajo pri NIJZ, so to vsi podatki, ki smo jih do zdaj prejeli,« je povedala vladna govorka Maja Bratuša.
Po podatkih covid-19 sledilnika, ki so bili objavljeni šele v popoldanskih urah, je bilo ob 5.709 opravljenih PCR testih potrjenih 1217 novih okužb s koronavirusom, še dodatnih 343 pa so jih potrdili po 10.237 hitrih testih. Skupaj so včeraj tako potrdili 1560 novih primerov okužb z virusom sars-cov-2. Število aktivnih primerov znaša 17.097.
V nedeljo prihod cepiva AstraZenece
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19, kjer pa aktualnih podatkov nismo dočakali, je Borut Štrukelj sporočil, da v nedeljo v Slovenijo prihaja prva pošiljka cepiva AstraZenece. To bo namenjeno tudi tistim, ki so nepokretni ali pa se ne morejo cepiti v zdravstvenih domovih, saj je po besedah Štruklja bolj stabilno. »Slovenija je ubrala zelo dobro in pametno strategijo, in sicer, če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo priti k posamezniku, da naredimo pravično in pravilno razdelitev,« je povedal Štrukelj.
Cepivo AstraZeneca naj bi bilo 70-odstotno učinkovito, vendar pa podatki variirajo od države do države. »Od današnjih dni dalje moramo pri učinkovitosti uvesti nov termin. Vedno bolj in bolj vidimo, da je učinkovitost različna glede na že prisotne mutacije osnovnega tipa virusa. 70- odstotkov pomeni od 60 do 90 odstotkov glede na starost, kje je bila študija narejena in glede na količino prvega odmerka. Vsekakor je številka 70-odstotkov, če primerjamo z ostalimi cepivi sezonske gripe, zelo dobra,« je pojasnil Štrukelj
Na vprašanje, ali lahko zbolimo tudi po cepljenju, je Štrukelj odgovoril pritrdilno, a predvsem je ta možnost verjetna pri osebah, ki imajo pomanjkljiv imunski sistem ali pri bolnikih, ki so podvrženi močnim imunosupresivnim zdravilom. Kot je dodal cepiva sicer zagotavljajo bistveno daljšo imunost, kot so sprva predvidevali. »Pred nekaj meseci smo govorili o enem letu, sedaj kaže bolje. Cepiva zelo verjetno omogočajo daljši čas zaščite, bistveno daljši kot v primeru prebolele bolezni. Seveda ob predpostavki, da virus ne bo tako zelo mutiral, da bi zaobšli zaščito protiteles.«
Virus bo prisoten še več let
Na hitro mutacijo koronavirusa je sicer opozoril direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. »Skoraj leto je, odkar se soočamo s koronavirusom. Že v aprilu sem rekel, da prihajamo na področje nove realnosti. Vse bolj kaže, da je boj s covidom globalno gledano tek na dolge proge. V tem trenutku je globalno tako veliko okuženih, da se zlepa ne bo zaključilo. Tudi virus je stopil v fazo, kjer določeno vlogo igra evolucija.«
Kot je dejal Rozman, je v javnosti vse večji pritisk, da se virusu vdamo in dosežemo čredno imunost, kar pa po njegovem ni prava rešitev. »Tega ne morem zagovarjati. Če se virusu prepustimo, se lahko za nekaj mesecev odpovemo delujočemu zdravstvenemu sistemu. En odstotek Slovencev, kar ni majhna številka, je zelo dovzeten za težak potek bolezni in smrt,« je zatrdil direktor klinke na Golniku in dodal, da se v zadnjem času pojavljajo stvari, ki mi dajejo slutit, da čredna imunost bržkone niti ne bi bila učinkovita.
»Videli smo lahko, kaj se je dogajalo v mestu Manaus v Braziliji. Med poletjem sta dve skupini raziskovalcev ugotovili, da je bila prebolelost tam med prebivalci med 60 in 70 odstotki. To bi že pomenilo, da se virus ne bi mogel več propagirati in ne more priti do izbruha. Težava je nastopila pred dobrim mesecem zaradi brazilskega seva in v mestu so spet na isti točki kot aprila. Znova imajo močan izbruh. Čredna imunost ni trajen fenomen in ga ne moremo doseči tako, da se vdamo virusu in ga nato masovno prebolevamo val za valom.«
Čredna imunost zato po njegovih besedah ni trajen fenomen in se zato ne moremo predati virusu, da bomo množično prebolevali val za valom. Začasno čredno imunost pa lahko sicer dosežemo s cepivi, ki pa jih moramo uporabiti relativno hitro, da virus nima časa preskakovati. »Edina stvar, ki nam malo pomaga, je, da zmanjšamo število virusa v populaciji, potem bomo morda lahko živeli malo drugače. Seveda se bomo še več let s tem virusom še naprej pogovarjali. Virus covida je RNA-virus, ki zelo hitro mutira. Če virus divja, se število uspešnih mutacij močno poveča in tekmo z virusom izgubljamo. Tako da moramo na svetovni in lastni ravni število virusa čim bolj omejiti, da ujamemo ta tempo in lahko z ukrepi, ki jih imamo na voljo, in cepivom, dokler deluje, virus čim bolj zmanjšamo in tako zmanjšamo tudi število uspešnih mutacij.«
Kot je poudaril Rozman, imamo zaenkrat tri nevarnejše seve kronavirusa – angleškega, brazilskega in južnoafriškega. » Angleška se prenaša hitreje, a je imunost, ki smo jo že dobili, tudi s cepivi, dobra. Brazilska in južnoafriška varianta pa sta malo drugačni in lahko ponujata možnost, da dejansko pobegne tistim, ki imajo protitelesa, in da vnovič zbolijo. Teh podatkov sicer še nimamo, a kot je dejal že dr. Štrukelj, skrb vzbuja, da cepiva v različnih državah niso enako učinkovita.«
Za naslednje kratkoročno obdobje se mora zato število virusa močno zmanjšati kot tudi število potovanj, da se sevi ne bodo prenašati. Obenem pa tudi slediti virusom ter biti v koraku, da prehitimo virus in družbo obdržimo funkcionalno. »Rabimo strateško razmišljanje in dolgoročni načrt. Ne smemo razmišljati, da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali tako kot po starem. Naša društva bo mogoče drugačna, ne bo slabša, ne bomo vedno zaprti, otroci ne bodo ves čas doma, ampak najti moramo način, kako to vzpostaviti. In to je na nas, državljanih,« je zaključil Rozman.
