V Sloveniji okoli 44.000 registriranih športnikov v mlajših starostnih kategorijah že skoraj štiri mesece nima pravice trenirati in tekmovati. Športni in zdravstveni strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da vladajoča politika nima posluha za njihove predloge o varnem odprtju športa, ki je ključen za zdravo nacijo. Ob napovedih, da se tresejo temelji slovenskega športa, je olimpijski komite organiziral okroglo mizo. Vabilo so zavrnili le predstavniki ministrstva pod vodstvom Simone Kustec in direktorata za šport, ki ga vodi Mojca Doupona.
Mladi izgubljajo voljo in motivacijo
Slovenija se med evropskimi državami sooča z eno od najostrejših oblik prepovedi ukvarjanja s športom. Ukrepi so v veljavi od oktobra lani, ko so svoja vrata zaprle tudi šole. Izjeme veljajo za okoli 7000 športnikov, ki nastopajo predvsem na članski ravni. Vsi drugi so prepuščeni lastni iznajdljivosti in dogaja se, da mladi športniki izgubljajo voljo in motivacijo. Na fakulteti za šport predvidevajo, da se Sloveniji zaradi predolgega zaprtja obeta osip 20.000 otrok v športnih programih. »Analize kažejo, da bomo izgubili približno četrtino vseh športnikov, ki večinoma prihajajo iz mlajših generacij. Okoli desetina športnih organizacij bo morala zapreti programe, kar bo velik udarec za šport. Na nekaterih naslednjih olimpijskih igrah bomo še v stiku z najboljšimi, potem pa bomo spoznali učinek velike luknje, ki nastaja. Ne moremo se pogovarjati o tem, ali bo šport utrpel škodo. Pogovarjamo se o tem, kakšna bo ta škoda,« je povedal Gregor Jurak iz katedre za pedagogiko in didaktiko športa.
Košarkarski trener Matic Vidic pravi, da so v pogonu samo tisti, ki jih vidimo na televiziji. »Vsi drugi imajo prepoved. Košarkarji smo se iz dvoran preselili pred računalnike, kjer se soočamo z omejenimi možnostmi kondicijske vadbe. Vse to pri mladih povzroča apatijo.« Gimnastični trener Sebastijan Piletič je izpostavil, da so športni klubi zaradi nedelovanja obsojeni na propad: »Klubi se trudijo, da bi šport zaživel, država pa otroke odganja od športa. Če bo tako, čez pet ali šest let ne bomo več imeli vrhunskih športnikov. V Ljubljani imamo velik gimnastični center, ki je devetdeset odstotkov časa prazen.« Trenerka plavanja Urška Potočnik je delila izkušnjo z zaprtimi bazeni: »Čeprav študije dokazujejo, da se virus v klorirani vodi ne širi, je trenutno aktivna le desetina registriranih plavalcev. Naši tekmovalci ne želijo več 'plavati' po suhem, ampak bi šli v vodo.«
Država ignorira športno znanost
Športna srenja je enotna, da ima pripravljene vse načrte za varno odpiranje športa. »Vlada nas ignorira kot športno znanost. Strokovni svet za šport je ves čas proaktiven, a nismo uslišani. Priče smo najbolj množičnemu socialnemu eksperimentu v zgodovini države, ki je pospremljen brez etične in širše družbene razprave. Otrokom smo vzeli socialne stike in gibalne aktivnosti, kar bo imelo resne posledice. Med spremljanjem telesnih zmogljivosti otrok smo edini v svetu že ugotovili negativen trend, a se država nanj ni odzvala. Šport bi moral med epidemijo predstavljati del rešitve in ne problema,« je bil jasen Gregor Jurak s fakultete za šport.
Po njegovih besedah je strokovna skupina za šport vladi nedavno poslala predlog za varno odpiranje športa, a ga je vlada preložila v obravnavo na ministrstvo. Delovnega sestanka še ni bilo, je pa model odpiranja športa usklajen z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Nekdanja direktorica Nina Pirnat je dejala, da ima Slovenija ogromno rekreacijskih površin za trenažne procese, ki bi jih lahko športniki izvajali po dogovorjenem protokolu: »Ker je redna telesna aktivnost nujna tako za otroke kot odrasle, je inštitut doslej pripravil številna priporočila za varno izvedbo športnih dejavnosti. Šport bi moral biti ena od nujnih rešitev med epidemijo, da bi presekali naraščanje duševnih motenj in zmanjšali digitalno odvisnost. Predlagani načrt strokovne skupine za šport je ustrezen, vendar ukrepe sprejema vlada.«
