Čeprav se Anita Ogulin že desetletja ukvarja z ranljivimi skupinami, predvsem z otroki in mladostniki, poudarja, da epidemija pred nas postavlja strašanske nove izzive, ki jih moramo naslavljati skupaj, kot družba. »Družba opremlja in družba osrečuje, ne posamezniki,« je prepričana.

»Mnogo let sem bila vzgojiteljica, animatorka, spremljevalka in pedagoška vodja na letovanjih, taborih in v različnih aktivnostih za otroke in mladostnike. Tudi mentorica otroškega parlamenta. In otroci že dvajset let terjajo drugačen diskurz politike, terjajo spoštljive odnose, terjajo ne sodbe, ampak razumevanje. Če to terjajo otroci, a se zavedamo, kaj delamo njim, ki bi jim morali biti vzor? Če bi se zavedali, da s svojimi dejanji vzgajamo otroke, potem bi več delali na sebi in manj na materialnih dobrinah.«

Očke žarijo

Biti vzor ter celostna opora otrokom in njihovim staršem je že desetletja mantra Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. »Ko si z otroki, veš, da moraš biti to, kar si. Ni igre, ni manipuliranja, zgolj pristnost: tukaj smo zato, da bo tebi dobro, ker če bo tebi dobro, bo dobro tudi nam. S to idejo gradimo program Botrstva in Verige dobrih ljudi … Če te ves čas odrivajo in opremljajo z občutkom neenakosti in neenakovrednosti, duševno zboliš. Tvoja potreba je, da si potrjen. Meni je tako lepo, ko otroku uspe: ko uresniči svoj potencial na izobrazbeni poti ali v delovnem okolju. To so takšni uspehi. Ko veš, da si podprl otroka in pomagal ustvariti človeka, ki je dober, ki bo vse, kar je dobil, trojno povrnil. Kajti naši otroci vse, kar so dobili, večkratno vračajo družbi,« poudarja Anita Ogulin.

Kar počnejo v programu Veriga dobrih ljudi, ni le pomoč, ampak predvsem opolnomočenje. »Z družinami delamo na način, da jih opremimo z vsemi sredstvi, finančnimi, materialnimi, a tudi z veščinami in znanji, s katerimi zmorejo nato sami nadaljevati svojo pot. Veste, koliko je otrok, ki so bili dobesedno odpisani, ki so živeli v slabih družinskih in družbenih okoljih, ki pa so imeli potencial in ki smo jih odkrili in jim pomagali do tega, da so uspeli. Ko jih srečujem danes, uspešne … To so nepozabni trenutki.«

Kadar Anita Ogulin govori o otrocih, težko skriva navdušenje. »Otroci so čista bitja! Ko smo skupaj, ni ovir. Smo kot grozdki. Naše počitniške kolonije, delavnice, ustvarjalni programi ... Ko te očke žarijo, ko iskrivost raste in se širi, ko smo vsi eno … Ker se potopiš tudi v lastnega otroka, točno veš, kakšne so njihove potrebe, in jih uresničuješ na vseh ravneh. Vsakemu posebej, ne glede na to, od kod in kako prihaja, vrneš mero ljubezni, spodbude, predvsem pa spoštovanja. Vsi jočemo, ko se razhajamo!«

Novi revni

Močne vezi so še posebej pomembne v težkih trenutkih. »Toliko desetletij sem že v tej zgodbi. Če se komu zatakne in se vrne, pa reče, veste, kot otrok sem bil z vami, pomagali ste mi, ta trenutek se mi je vse porušilo, a mi lahko še enkrat pomagate. Meni je to takšna čast! Da človek ve, da se lahko zanese na nas. Vrata so odprta. Pridi! Tukaj smo, vemo, da zmoreš!« pripoveduje Anita Ogulin in hitro doda: »Nič od tega ne bi bilo možno brez krasne ekipe! Res sem ponosna na vse svoje sodelavce, strašansko jih imam rada in jih spoštujem. Smo kot mozaik: vsak daje svoj kamenček in skupaj smo močni. Ponosna sem na donatorje, podpornike, medije ...«

Epidemija je ustvarila novo kategorijo revnih, pravi. »Pod prag revščine so padli tisti, ki so močno pomagali sistemu, da se je ohranjal, ki so še pred kratkim veliko dajali v proračun. Zdaj je res treba pomagati ljudem, ki ne zmorejo več uresničevati in nadaljevati svojega poslanstva, podjetništva, svojih zastavljenih ciljev. Pomagati je treba, da ne zdrsnejo še globlje, da ne obolijo, da se znova poberejo in grejo naprej. To smo jim kot družba dolžni.«

Poudarja, da ima Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje za ta čas že izdelane in dobro vpeljane programe za pomoč družinam v stiski. »V prihodnjih mesecih se bomo osredotočali na to, kako psihosocialno pomagati otrokom, ki so ves ta čas živeli v zelo težkih družinskih okoljih, izločeni, ki so doživljali travme. Čez vikende jih bomo umikali iz težkih okolij in z njimi delali na vseh ravneh, da bodo znova začutili sebe in da bodo lahko z vrstniki podoživljali in izgovarjali, skupaj s strokovnjaki, kaj se jim je v teh mesecih dogajalo. Da jim vrnemo moč, da bodo znova verjeli vase in da bodo zmogli naprej v svojih ciljih.«

»Delali bomo tudi s starši, da bodo razumeli, kako pomembno je, da ta hip ob vseh svojih težavah podpirajo svoje otroke. Nudili jim bomo finančno, materialno, moralno in duševno oskrbo. Veliko delamo na področju krepitve duševnega zdravja. Ves čas epidemije se povezujemo z družinami in poznamo njihove stiske. Ves čas se opremljamo, da bomo zmogli še bolj učinkovito pomagati tam, kjer sistem ne zmore,« zagotavlja Anita Ogulin.