»Bila sem zaposlena v zasebnem sektorju. A ko sem leta 2009 prvič slišala za pobudo Očistimo Slovenijo, sem se takoj pridružila prvemu sestanku,« pripoveduje Urša Zgojznik.
»Od nekdaj sem bila občutljiva na tematiko odpadkov in 'svinjanja' narave, o tem sem pisala blog. S prvo akcijo Očistimo Slovenijo sem dobila potrditev: če se ljudje skupaj angažiramo, lahko napravimo marsikaj! Takrat smo bili z ekipo res navdušeni, polni energije in zelo zagnani. Pustila sem službo, sicer boljše plačano kot v nevladnem sektorju, in se posvetila Ekologom brez meja. Ugotovila sem, da me to delo veliko bolj izpolnjuje. Prej sem velikokrat dvomila, kaj je smisel življenja, dela in bivanja. Kaj doprinesem svetu? Zdi se mi, da sem v nevladnem sektorju to veliko bolj začutila, srečala pa sem tudi ljudi, ki so me podprli v prizadevanjih. Materialna plat je v nevladnem sektorju bolj v ozadju, a včasih se mora človek pač vprašati, kaj zares hoče v življenju. Lahko sprožim spremembo? Lahko!«
Plastika v urinu
Ekologi brez meja so se kar hitro po svoji vzpostavitvi odločili, da bodo osrednje področje njihovega delovanja odpadki. »V slovenskem prostoru je tukaj zevala praznina. Odpadki so in bodo, ampak takrat so prosto ležali v naravi, pa se tega nihče ni lotil, prav tako v tistem obdobju odpadkov še nismo tako dobro ločevali,« pripoveduje Urša Zgojznik.
Ekologi brez meja se zavzemajo za svet brez odpadkov, kar skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo, predvsempa s povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. »Ves čas sodelujemo z različnimi sektorji, mi se res ne zapiramo, verjamemo v to, da je treba sodelovati, včasih tudi s tistimi, s katerimi se na videz zdi, da ne gre. Vedno je pomemben prvi korak. Včasih smo mogoče manj radikalni od tega, kar bi si kdo želel, ampak verjamemo v povezovanje, sodelovanje, odpiranje nekih vprašanj tam, kjer doslej niso bila prisotna. Verjamemo, da to vodi v spremembo,« pravi Urša Zgojznik.
»Odprli smo ogromno tem, ki so bile nove na področju odpadkov, recimo zavržena hrana ali tekstil. Našeposlanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov,s katerimi lahko vplivamo na spremembe politik in navad.Svoje naporeusmerjamo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov.«
»Trenutno smo znova zelo aktivni na področju tekstila, čeprav sta za nami že dva tovrstna projekta, a se nam zdi, da je res pomembno ozaveščati o tem, da je tekstilnih odpadkov preveč. Problem je prevelika potrošnja, prepoceni izdelki, imamo pa tudi absolutno premalo možnosti, da bi kupovali trajnostne izdelke, izdelke lokalnih proizvajalcev. Potrebujemo veliko več ponovne uporabe in izmenjave!« opozarja Urša Zgojznik.
In seveda: plastika. »Ja. Plastika. Te teme smo mogoče že vsi malo naveličani, a je izjemno problematična. Nas bodo v letošnjem letu zaposlovali konkretni podatki: koliko je sploh plastičnih odpadkov, katera vrsta plastike je še posebej problematična, kakšen je vpliv plastike na zdravje. O tem imamo res malo podatkov. V sodelovanju z več organizacijami iz Slovenije in nekaterih drugih držav smo naredili analize prisotnosti plastike v urinu. Res je zaskrbljujoče, da smo prav pri vsakem človeku zaznali prisotnost plastičnih delcev v urinu. Pri vsakem! To je problem, ki se ga ta trenutek najbrž sploh še ne zavedamo. Ekologi brez meja na tem področju zagotovo še nismo rekli zadnje besede.«
Raziskave, razvoj in moč ljudstva
Ravnanje z odpadki je neposredno povezano z našim zdravjem. »V Sloveniji imamo kar nekaj kriznih žarišč, recimo Anhovo ali Moravče. A vzorec je zmeraj isti: ljudje se zganejo šele, ko nastopi problem. V zatečenih stanjih je stvari težko spremeniti, če pa že, je lahko to zelo boleče. Pri nas manjka razumevanja, da gre za proces: k delovanju družbe in države je treba aktivno pristopati ves čas, treba se je pogovarjati, vztrajati in vplivati na zakonodajo. To je del, ki nam zmanjka. V svojem delovanju velikokrat opažamo, da državljanke in državljani mnogokrat obupajo, češ, kaj se bom trudil sam, če pa je zakonodaja slaba. Zakonodaja ni zacementirana! Možno jo je spreminjati, še posebej s podatki in argumenti,« poudarja Urša Zgojznik.
Ravno zaradi tega je tako pomembno, da družba vlaga v raziskave in razvoj. »Zakonodajo je treba preverjati na terenu. Ne le v smislu okoljske inšpekcije, ki je pri nas prepočasna in maloštevilna. Stvari obstajajo na papirju, v praksi pa ne zaživijo, ni pravih sankcij, ali pa stvari na sodiščih padajo zaradi postopkovnih napak. A še posebej je pomembno, da stalno preverjamo smiselnost zakonodajnih ukrepov. Naša zakonodaja je pogosto preobširna in dlakocepska, rezultat pa je neučinkovitost in katastrofa za okolje. Breme skrbi za okolje je naše skupno, a država mora zagotoviti ustrezno zakonodajo in njeno izvajanje. Seveda pa smo pomembni tudi državljani. Mi kupujemo, mi izbiramo, mi se odločamo, kaj bomo vsak dan prinesli v svoje domove. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da smo vsi mi volivci. Kdo bo vodil državo? Tukaj je naš vpliv zelo velik. Ne zanemarimo ga!« kliče Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja.
