Indeks zaznave korupcije (CPI), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International (TI), kaže, da se je Slovenija lani med 180 državami tako kot leta 2019 uvrstila na 35. mesto. Že tretje leto zapored je ocenjena z enakim številom točk (60 od maksimalnih 100), kar jo še naprej uvršča tako pod povprečjem članic EU (64 točk) kot tudi članic OECD (67 točk).
V organizaciji so poudarili, da rezultat Slovenije na indeksu odraža predvsem počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi obstoječa pravila udejanjali v praksi.
KPK: Ocena Slovenije ni razlog za zadovoljstvo
»Rezultati indeksa zaznave korupcije ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo. Ohranjanje enakega mesta na indeksu in ocena, ki jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, zagotovo ni, in ne sme biti cilj naše družbe in države,« so po objavi rezultatov zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Glede na to, da je minulo leto zaznamovala epidemija Covid-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, pa izboljšanja indeksa Slovenije po oceni KPK niti ni bilo pričakovati.
Na komisiji so spomnili, da so v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme zaznali številna korupcijska tveganja, glede katerih so organom javnega sektorja tudi podali priporočila za ravnanje v prihodnje. Razlogov za stagnacijo pa po oceni KPK ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19.
Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira komisije - pa komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja, so pojasnili na KPK.
Po besedah komisije je njihov glavni dolgoročni cilj »družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov«. K tem ciljem pa morajo, kot poudarjajo, stremeti tudi drugi, »v prvi vrsti najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim«.
Še brez dialoga glede zaščite žvižgačev
Da sta bila lani v Sloveniji sprejeta dva pomembna akta - novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kodeks etike poslank in poslancev, se strinja tudi predsednica TI Slovenia Alma Sedlar. Z zaskrbljenostjo pa se sprašuje, kje je več kot leto dni po izteku prejšnjega programa nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev.
Direktiva, ki žvižgačem zagotavlja visoko raven zaščite, je namreč v EU začela veljati 16. decembra 2019. Nova pravila, ki določajo jasne postopke prijavljanja in obveznosti za delodajalce, varne kanale za prijavo ter preprečevanje povračilnih ukrepov in učinkovito zaščito, pa morajo države članice v dveh letih prenesti v svoje nacionalne zakonodaje. TI Slovenia je novembra lani ministrstvo za pravosodje pozval, naj vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a odgovora doslej še ni prejel.
Pristojna ministrstva obljubljajo izboljšave
Na pravosodnem ministrstvu priznavajo, da je proces priprave in spreminjanja reform protikorupcijskega okvirja »resnično trajal kar nekaj let«, a da je šele tej vladi uspelo postopek zaključiti. Ker je zakon stopil v veljavo novembra lani, je še prezgodaj govoriti o njegovih učinkih v praksi, prepričani pa so, da bodo ti pozitivni za učinkovitost dela KPK in povečevanje integritete v javnem sektorju. Novela prinaša komisiji nova orodja in bolj določno ureja položaj posameznikov, ki se znajdejo v njenih postopkih, pojasnjujejo na ministrstvu. Na ta način pa se po njihovi oceni odpravljajo nejasnosti v postopkovnih pravilih, zaradi katerih so bile v preteklosti nekatere odločitve komisije razveljavljene, kar je negativno vplivalo na ugled institucije, kakor tudi na preprečevanje korupcije v Sloveniji.
Kot pojasnjujejo, je ministrica Lilijana Kozlovič pripravo zakona o zaščiti prijaviteljev kršiteljev prava določila kot eno izmed prioritet. Prvi osnutek zakona so menda že pripravili, ko bo zrel za širši posvet, pa pričakujejo, da bo o njem stekel »poglobljen in konstruktiven odziv širše strokovne in druge javnosti, ki bo pomagala oblikovati še morebitne nedorečene rešitve«. Zakon naj bi sprejeli še pred iztekom rok za implementacijo direktive, ki poteče 17. decembra 2021.
Ob tem so dejali, da si s spremembami zakona o kazenskem postopku prizadevajo vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočali učinkovito delo organom odkrivanja in pregona tudi na področju korupcijskih kaznivih dejanj. Prav tako pa podpirajo tudi prizadevanja za povečanje proračuna KPK.
Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da novi program za krepitev integritete in transparentnosti še ni bil sprejet zaradi »prioritet in dejavnosti, povezanih z ukrepi vlade za zajezitev epidemije«. V zvezi s tem pa poudarili, da so bili številni ukrepi iz prejšnjih treh programov opredeljeni kot trajni in se tako tudi izvajajo. Po oceni ministrstva naj bi se sicer osveščenost glede integritete v javnem sektorju med zaposlenimi izboljševala – tako zaradi usposabljanj javnih uslužbencev in delavnic Upravne akademije, kot tudi zaradi omenjenih programov vlade na področju integritete in transparentnosti.
Najmanj korupcije na Novi Zelandiji in Danskem
Na vrhu in dnu lestvice zaznave korupcije sicer ni prišlo do večjih sprememb. Najbolje sta se odrezala Nova Zelandija in Danska, obe z oceno 88, sledijo Finska, Singapur, Švedska in Švica z oceno 85. Za vse te države so po oceni TI značilni stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije ter široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene. Najslabše so se znova uvrstile nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti - Južni Sudan, Somalija, Sirija, Jemen in Venezuela. Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Od leta 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah.
Od leta 2012 je največji napredek v svetovnem merilu dosegla Grčija, napredovala je za 14 mest, najbolj pa sta nazadovali Malavi in Bosna in Hercegovina, ki sta na lestvici padli za sedem mest. Najslabše ocenjena soseda Slovenije ostaja Madrarska, ki se je z oceno 44 uvrstila na 69. mesto. Sledita Hrvaška, ki je z oceno 47 na 63. mestu in Italija, ki je z oceno 53 na 52. mestu. Opazno boljšo uvrstitev ima Avstrija, ki je z oceno 76 točk na 15. mestu.
Transparency International sicer ugotavlja, da pandemija covida-19 ni povzročila le zdravstvene in ekonomske krize, ampak je povečale tudi priložnosti za korupcijo, pri čemer tudi bolj razvite države niso pokazale popolne imunosti. Organizacija zato v vseh državah priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev, vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe. Letošnja analiza je obenem pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP).
