Nogometni klubi po Evropi vstopajo v zadnji teden zimskega prestopnega roka. In čeprav tradicija narekuje, da začnejo aktivneje poslovati prav v zaključnih dneh, se zaradi pandemije koronavirusa in njihovega vse težjega finančnega položaja letos to bržkone ne bo uresničilo. Nekoliko presenetljivo so tako za doslej najdražji nakup v januarju poskrbeli pri Ajaxu. Nizozemski prvaki so za 22,5 milijona evrov iz West Hama pripeljali reprezentanta Slonokoščene obale Sebastiena Hallerja, s tem pa postavili tudi nov klubski rekord.
»Dobro se zavedam finančnih omejitev kluba,« je pred dnevi na temo zimskih okrepitev dejal trener Barcelone Ronald Koeman. »Vsak trener ob pogledu na januar razmišlja, kako bi izpopolnil svoje moštvo, in pri meni ni nič drugače. Sestavil sem načrt morebitnih okrepitev. Če jih ne bo, bom moral sezono nadaljevati z igralci, ki jih imam na voljo,« je dodal Nizozemec, ki si menda želi na Camp Nouu pripeljati Erica Garcio, a bo moral nanj najverjetneje počakati vse do poletja, ko se branilcu izteče pogodba z Manchestrom Cityjem.
A katalonski klub še zdaleč ni edini nogometni velikan, ki zaradi trenutne zdravstvene krize vodi konservativno finančno politiko. V poročilu, ki ga je minuli teden izdala Fifa, piše, da je lani število nogometnih prestopov v primerjavi z letom 2019 upadlo za 5,4 odstotka, klubi pa so za okrepitve namenili »zgolj« 5,63 milijarde evrov – skoraj četrtino manj kot leto pred tem in najmanj po letu 2016. »Negativni trend je neposredni odsev globalne zdravstvene krize,« so v poročilu ugotovili pri Fifi in dodali, da so sploh prvič po desetih letih zabeležili padec števila prestopov.
Najbolj dejavni so bili v letu 2020 znova v Angliji, kjer so za prestope zapravili 1,63 milijarde dolarjev oziroma kar 56 odstotkov več kot klubi v Italiji. Znesku se bodo letos zelo težko približali, še težje pa ga presegli, saj sta za zdaj najdražji januarski okrepitvi na Otoku 18-letna Amad Diallo (21 milijonov evrov, Manchester United) in Filip Stevanović (8,5 milijona evrov, Manchester City). Ekonomisti in nogometni poznavalci zadržanosti angleških klubov na tržnici sicer ne pripisujejo zgolj pandemiji, temveč tudi negotovosti in novim predpisom, ki jih je prinesel izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Odhod z enotnega trga namreč pomeni, da premierligaški klubi ne bodo več deležni številnih izjem, ki jih ima Fifa za klube v Evropski uniji. Med drugim po novem v tujini ne smejo več kupiti nogometašev, mlajših od 18 let, kar je v preteklosti Arsenalu in Manchestru Unitedu omogočilo, da sta že pri 16 letih v svoje vrste pripeljala Španca Cesca Fabregasa in Francoza Paula Pogbaja.
V podobno zahtevnem položaju so se sicer znašli tudi klubi v Franciji, kjer so v letu 2020 za okrepitve namenili 216,4 milijona dolarjev oziroma skoraj polovico manj kot leta 2019. Tamkajšnje prvenstvo je bilo eno redkih, ki se je zaradi covida-19 lani končalo že marca, dodaten udarec pa prejelo s propadom pogajanj s podjetjem Mediapro za nakup televizijskih pravic. Ta bi moral biti rekorden, saj bi Mediapro zanje odštel 800 milijonov evrov na sezono.
