Učitelji bodo morali maske nositi ves čas, otroci pa zunaj učilnic; PKP8 težak 320 milijonov evrov

Kako bo potekal pouk?

»V torek se odpirajo vrata vrtcev, prvih treh razredov osnovnih šol ter višje in visokošolskih zavodov za izvedbo nujnih laboratorijskih vaj,« je povedala ministrica. Opozorila je, da to velja za 9 statističnih regij, in sicer: Gorenjska, Koroška, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska, Podravska, Primorsko-notranjska, Zasavska, Pomurska in Savinjska regija. »Močno si želimo, da se bodo šole kmalu odprle tudi v preostalih treh regijah,« pravi ministrica.

Povedala je, da bo ponedeljkovo testiranje s hitrimi antigenskimi testi obvezno za vse tiste zaposlene, ki bodo fizično opravljali svoje delo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. »Protokol izvedbe hitrega testiranja je bil že sinoči posredovan vrtcem in šolam,« je dejala Kustečeva.

Izpostavila je še, da naj bo vrnitev v vrtce in šole varna in trajna. »V skladu s priporočili NIJZ-ja bodo vsi zaposleni ves čas v šoli in vrtcih nosijo maske. Učenke in učenci prve tirade pa izven učilnice oziroma mehurčka,« je opozorila ministrica in dejala, da je potrebno šolske prostore redno zračiti, razkuževati in poskrbeti za strogo higieno rok in kašlja. »Vse šole in vrtci bodo danes dobili tudi poziv, da sporočijo morebitno potrebo po dodatni zalogi zaščitnih mask, ki jo bodo lahko po že utečeni prevzeli v sodelovanju s Civilno zaščito,« je še dejala.

»Mehko in spodbudno«

»Pouk bo od torka potekal v homogenih skupinah, skupine učencev se ne mešajo,« je o režimu, ki bo od torka veljal v učilnicah, povedala ministrica. Ne izvajajo se ekskurzije, šole v naravi in interesne dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji sodelavci. Učenci se morajo med odmori zadrževati v matičnih učilnicah in jih ne smejo zapuščati. »Če je možno, naj tudi malicajo v matični učilnici,« je dejala Kustečeva.

Poudarila je, da je Zavod za šolstvo dopolnil svoje smernice še z dodatnimi usmeritvami, kjer je poudarek na temu, da se učenci v šole vračajo na mehek, spodbuden način: »Nikakor ne s preverjanjem znanja ali ocenjevanjem, ampak tako, da se bodo otroci spet počutili dobro, pozitivno, zaželeno v šolskih prostorih.«

Odpirajo se smučišča, prepoved prehajanja regij še naprej v veljavi

Vlada je sprejela odlok, s katerimi od sobote v devetih regijah ponovno dovoli delovanje žičničnih naprav na način, da se upošteva vse priporočila NIJZ, je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

»Upravljalec žičničnih naprav mora zagotoviti hitre teste. Če tega ne more zagotoviti, za uporabnike zadošča potrdilo o opravljenem negativnem testu, ki ni starejše od 24 ur. Otroci do 12. leta starosti v spremstvu staršev ne bodo potrebovali potrdila o opravljenem hitrem testu,« je pojasnil minister Vrtovec. »Vesel sem, da se smučišča ponovno odpirajo,« je povedal minister in dvakrat poudaril, da gre za izjemo, saj je v večini evropskih držav smučanje trenutno prepovedano.

»Odlok o prepovedi prehajanja regijskih meja pa je še naprej v veljavi,« je ob tem še opozoril minister, kar pomeni, da so smučišča odprta samo za prebivalce regije, v kateri je smučišče.

Minister Cigler Kralj o PKP8

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na popoldanski vladni konferenci sporočil, da se je vlada na zadnji seji seznanila z osnutkom zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19. »Glavni cilj predloga PKP 8 je ohraniti delovna mesta in pomagati gospodarstvu in področju dela, delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona bo imel predvidoma finančne posledice za državni proračun v višini okoli 320 milijonov evrov,« je pojasnil.

Kot dva nosilna ukrepa za trg dela in gospodarstvo je minister Cigler Kralj označil prevzem dela finančnega bremena zaradi dviga minimalne plače, ki velja z novim letom. »Zaradi epidemije, zaradi zaostrenih razmer na trgu dela, vlada predlaga določitev drugačne najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. To pomeni, da bo za mesece od januarja do junija 2021 to najnižja osnova minimalna plača, ne pa več 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno sedaj v sistemski zakonodaji,« je razodel. Na tak način bo vlada po ministrovih besedah vlada pomagala prevzeti del bremena gospodarstvu. »Ocenjujemo, da bo ta delež pomoči nekje v dobrih 40 odstotkih te razlike zaradi dviga minimalne plače. V primeru podaljšanja potrebe po taki pomoči predlog PKP-ja v tem osnutku vladi omogoča, da s sklepom ukrep podaljša največ za pol leta, torej za izplačane plače in nadomestila plače tudi za mesece od julija do vključno decembra 2021,« je še dodal.

Kot ključna ukrepa, ki sta pomagala pri ohranitvi delovnih mest je nato minister izpostavil čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Oba ukrepa ostajata. Čakanje na delo doma bo s PKP 8 podaljšano vsaj do konca aprila, z možnostjo, da vlada to največ dvakrat po en mesec podaljša s sklepom. Ukrep čakanja na delo doma bo enak, kot ga poznamo do sedaj. Delodajalec v času vključenosti po zagotovilih Ciglerja Kralja na primer ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za primere kršitev vseh naštetih obveznosti je določena sankcija v zakonu.

»Z veseljem povem, da smo zagotovili tudi solidarnosti dodatek v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v RS, ki se v šolskem letu 2020/21 izobražujejo po javno veljavnih šolskih programih v RS,« je še izpostavil. PKP 8 sicer predvideva tudi solidarnostni dodatek za invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli še prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. V osnutku je tudi nekaj ukrepov za starejše, med drugim izvajanje podaljšane oskrbe oziroma obravnave bolnikov v bolnišnicah. »To zagotavljanje podaljšane obravnave bo lahko trajalo največ 30 dni, na podlagi ocene odgovorne osebe pa se bo lahko podaljšalo največ enkrat za naslednjih 30 dni.«

Preberite še: Vse bliže že osmi protikoronski paket

Dovoljena prodaja otroškega programa, a le v specializiranih trgovinah

»Vlada je zaradi izboljšanih epidemioloških razmer včeraj sprejela nov Odlok o začasni prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev potrošnikom, ki velja od sobote, 23., do petka 29. januarja,« pa je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Po novem so dovoljene: premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev, specializirane prodajalne z otroškim programom ter servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles). Državni sekretar je ob tem povedal, da avtopralnice ne sodijo med izjeme in da je otroški program dovoljeno prodajati samo specializiranim trgovinam, ne pa denimo tudi živilskim trgovinam, kjer sicer tudi prodajajo otroško konfekcijo.

Sprejet predlog novele zakona o vodah

Ministrski zbor je danes sprejel tudi predlog novele zakona o vodah, ki predvideva, da se bodo sredstva sklada za vode lahko uporabila tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar le takrat, ko sredstev za financiranje teh nalog ne bi bilo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov. Takšna rešitev naj bi omogočala izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s sprejeto evropsko politiko, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami.

Vlada je sprejela tudi srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga za obdobje 2021-2023. V skladu z njo naj bi dolg sektorja država konec letošnjega leta znašal 80,9 odstotka BDP, konec leta 2022 naj bi se znižal na 79,3 odstotka, konec leta 2023 pa na 77,6 odstotka BDP.

Vlada potrdila finančna načrta ZZZS in Zpiz

Vlada je na današnji seji dala soglasje k finančnemu načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za letošnje leto, ki ga je določila skupščina zavoda. V ZZZS načrtujejo prihodke in odhodke v višini 3,4 milijarde evrov. Prihodki zavoda bodo za 223,7 milijona evrov oziroma za 6,9 odstotka višji od ocene realizacije za leto 2020, pri čemer bo ZZZS na podlagi zakona o izvrševanju proračunov prejel 200 milijonov evrov.

Načrtovani odhodki so za 103 milijone evrov oziroma za 3,1 odstotka višji od ocene realizacije za leto 2020. Ker razpoložljivi prihodki ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov, bo ZZZS del obveznosti v višini 55,2 milijona evrov prenesel v plačilo v leto 2022. Največji del odhodkov, 2,36 milijarde evrov, bo namenjen zdravstvenim storitvam, kar je, predvsem zaradi učinkov aneksa 1 k splošnemu dogovoru za leto 2020, za 58,7 milijona evrov oziroma za 2,5 odstotka več od lanske realizacije. Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke, cepiva in pripravke za hemofilike bodo znašali 505,5 milijona evrov in bodo za 25 milijonov evrov oziroma za 5,2 odstotka višji od realizacije v letu 2020.

Vlada je danes potrdila tudi letošnji finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invaldsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Prihodki in odhodki so načrtovani v višini 6,2 milijarde evrov, in so za 4,4 odstotka višji od ocene za lani. Odhodki se zvišujejo predvsem zaradi rasti sredstev za pokojnine in nadomestila plač ter posledično za prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev in prejemnikov nadomestil plač. V tem mesecu je načrtovana uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 2,5 odstotka, medtem ko se bo dodatek za pomoč in postrežbo marca zvišal za 0,5 odstotka.

Vladno kadrovanje

Vlada je na današnji seji izvedla tudi več imenovanj. Na položaj generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) na ministrstvu za obrambo je ponovno imenovala Darka Buta, in sicer za dobo petih let, od 1. junija 2021 do 31. maja 2026. Na položaju direktorja vladnega urada za narodnosti pa prav tako še za pet let, do 21. januarja 2026, a z možnostjo ponovnega imenovanja, ostaja mag. Stanko Baluh.

Za direktorja Urada RS za meroslovje je s 1. februarjem za pet let imenovala dr. Sama Kopača, medtem ko bo mag. Nataša Kranjc s 27. januarjem postala vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Imenovana je do imenovanja generalnega direktorja oziroma direktorice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. V upravni odbor Univerze v Mariboru za mandatno dobo štirih let pa so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani dr. Ivan Rozman, izr. prof. dr. Natalia Kaloh Vid in Ivana Grgić.