S koronavirusom je trenutno okuženih 19.008 Slovenk in Slovencev oziroma 628 manj kot dan prej. V bolnišnicah se zdravi 1140 oseb, od tega 185 na intenzivni negi. V domačo oskrbo so jih odpustili 95.
Največ okužb je bilo v Kopru (60), Novi Gorici (42), Ajdovščini in Kranju (41), Brežicah (21), Celju (24), Domžalah (31), Hrastniku (35), Ljubljani (119) ter Mariboru (55). Štirinajstdnevna incidenca znaša 892, najvišja pa je v Posavski in Goriški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji. Najnižja incidenca je sicer v Primorski, Gorenjski, Koroški in Osrednjeslovenski regiji.
Vsi, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli izvajati pouka v živo
Na današnji novinarski konferenci je generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Kerstin Petrič je predstavila protokol testiranja zaposlenih na koronavirus v šolah in vrtcih, ki se odpirajo prihodnji torek. Poudarila je, da bo testiranje potekalo skladno v dogovoru s šolo in zdravstvenim domom. »Kdaj in kje naj se zglasijo, bo učitelje in vzgojitelje obvestilo vodstvo šol in vrtcev, da ne bo nepotrebnih vrst, pa se bodo šole in zdravstveni domovi dogovorili, kako naj zaposleni prihajajo na testiranje.
»Zdravstveni domovi so koordinatorji testiranj na območju, ki ga pokrivajo, pri tem pa lahko k sodelovanju povabijo tudi koncesionarje. Kjer bo število potrebnih testiranj preveliko ali gre za zelo oddaljene šole in vrtce, bo ministrstvo zagotovilo sodelovanje pooblaščenih mobilnih enot,« je dejala in zagotovila, da je večina zdravstvenih domov dobro pripravljenih.
Za posredovanje informacij se bodo po njenih besedah vključile tudi območne enote NIJZ, njihovi kontaktni pa bodo objavljeni na strani ministrstva za zdravje. »Testiranje za zaposlene v višjem in visokem šolstvu bo potekalo vzporedno in bo organizirano s pomočjo mobilnih enot v vseh krajih, kjer se izvajajo univerzitetni programi,« je dejala, a obenem opozorila, da zgolj testiranje ne bo dovolj za preprečitev širjenja okužb. »Upoštevanja vseh ukrepov, predvsem pa, da ob najmanjšem znaku okužbe ostanemo doma in se izoliramo, so nujni pogoji, da nam bo uspelo otroke obdržati v šolah.«.
Na vprašanje ali bo testiraje za učitelje in vzgojitelje obvezno, je Kerstin Petričeva odgovorila: »Noben medicinski postopek ne more biti obvezen, če ga ne določa zakon. A ker lahko pride do prenosa okužb v šolskem prostoru, vsi, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli izvajati pouka v živo.« Kar se tiče morebitnega testiranje učencev na koronavirus, pa je povedala: »Mislim, da je vredno počakati, da vidimo, kakšen je izplen takšnega testiranja drugod. Na podlagi tega se bomo nato o tem odločili tudi v Sloveniji. Je pa to naslednji korak,« je zaključila.
V Ljubljani testiranje učiteljev na Gospodarskem razstavišču
Popoldan je o poteku hitrega testiranja oseb, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju Mestne občine Ljubljana pred novinarji spregovoril koordinator testiranja in cepljenja proti covidu-19 Uroš Zafošnik. Kot je dejal, bo v Ljubljani testiranje za prvo triado in vrtce potekalo na Gospodarskem razstavišču začenši s ponedeljkom 25. januarja. »Na enem mestu bomo testirali, ker to prinaša mnoge prednosti. Zamisel ni zrasla na našem zelniku, tako počnejo tudi v tujini. Pomembno je, da je prostor, kjer testiramo velik, zračen in lahko dostopen invalidom,« je povedal.
S testiranji okoli 3000 oseb bodo začeli ob 7. uri zjutraj in zaključili ob 20. uri zvečer, pri tem pa bo sodelovala 50-članska ekipa zdravstvenega doma Ljubljana. »Do nadaljnjega imamo ponedeljke rezervirane za to skupino ljudi, pripravljamo pa se tudi že na testiranje profesorjev s fakultet, ki se bo pričelo 1. februarja. Kako bo naprej, bomo videli. Model, ki ga imamo, je vezan na velik prostor. V ponedeljek se zato selimo iz ene v dve dvorani,« je dejal Zafošnik in pristavil, da je postopek testiranja neinvaziven in zelo kratek.
Maske še posebej pomembne pri asimptomatičnih osebah
Anton Gradišek iz Instituta Jožef Stefan je na dopoldanski novinarski konferenci spregovoril o ključnemu pomenu nošenja obraznih mask. Te deluje kot bariera, ki prestreže kapljice, da jih ne širimo v okolje, še posebej pomembne pa so pri ljudeh, ki so asimptomatični, oziroma simptomov po okužbi še ne kažejo.
In kako maske delujejo? »Filter je narejen iz drobnih vlaken materiala, kot je polipropilen. Ko gredo delci skozi gosto mrežo, se večji delci zagozdijo. Manjši delci pa se zalepijo ali zaletijo v vlakna. Zaradi načina izdelave imajo vlakna tudi elektrostatični naboj, tam materialom rečemo elektret. Delci se zaradi električne interakcije nalepijo na ta vlakna. Maske zaradi tega filtrirajo velik del delcev v različnem velikostnem razponu. Maske FFP imajo bolj fin filtrirni material in so zato bolj učinkovite,« je dejal.
Pri nakupu pralnih mask je opozoril, da vsako blago ni dobro. »Testirali smo različne tkanine bombaža in ugotovili, da so poplini boljši od tetra blaga, ki ima prevelike luknje. Maske so boljše če so več slojne, pomembni pa so tudi kroji.«
