Predsednik vlade Janez Janša je v sredo napovedal že osmi protikoronski paket (PKP8), v katerem bi med drugim podaljšali subvencioniranje čakanja na delo še vsaj do konca aprila. Ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki ga lahko delodajalci koristijo že od spomladanske razglasitve epidemije, se sicer formalno izteče 31. januarja.
Kakšni bodo ostali ukrepi v novem protikoronskem svežnju, za zdaj ni znano. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da vlada smernic za ukrepe v okviru PKP8 še ni sprejela, prav tako zaenkrat še ni znan termin obravnave na seji vlade.
Sindikati za 100-odstotno nadomestilo za okužene
Od osmega protikoronskega svežnja pričakujejo veliko tako sindikati kot delodajalci. Za konfederacijo sindikatov Pergam bi bil najpomembnejši ukrep 100-odstotno nadomestilo plače v primeru odkrite okužbe z novim koronavirusom. Ta bi moral po njihovem mnenju delavcu pripadati od prvega dneva odsotnosti, ne glede na to, kje je do okužbe prišlo, pri čemer bi strošek nadomestila prevzel državni proračun.
Tak predlog so sindikalne centrale podale že ob usklajevanju besedila zadnjega protikoronskega zakona, saj so prepričane, da trenutna ureditev, po kateri nadomestilo plače znaša zgolj 80 odstotkov, za številne zaposlene, zlasti tiste brez simptomov ali z blagimi simptomi, pomeni takšno razliko v prejemkih, da se zaradi tveganja socialne stiske izogibajo testiranju in ne ostajajo doma. Po prepričanju Pergama je vlada z zavračanjem tega predloga odgovorna za to, da se epidemija tudi zaradi nadaljnjega širjenja okužbe v delovnih kolektivih še ni umirila.
V Pergamu zahtevajo tudi, da se krizni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona v višini 200 evrov za zaposlene, ki delo opravljajo tudi v času epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač, izplača tako zaposlenim v zasebnem kot javnem sektorju. Zakon namreč določa, da zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega proračuna in občinskih proračunov ter pri tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah EU v Sloveniji, do dodatka niso upravičeni.
Tretja zahteva pa je, da se vse zaposlene, ki neposredno delajo s covidnimi bolniki in z materialom, okuženim z novim koronavirusom, uvrsti med prejemnike posebnega dodatka. V Pergamu priznavajo, da se je s sedmim protikoronskim zakonom nabor potencialnih prejemnikov dodatka nekoliko razširil, med drugim tudi na zaposlene v plačni skupini J, torej najnižje plačane. Kljub pozivom sindikata pa so iz kroga prejemnikov izključeni zaposleni v laboratorijih, ki neposredno delajo z odvzetimi brisi in izvajajo analizo teh vzorce.
Zahteve za črtanje prisilnega upokojevanja
V Pergamu vlado tudi pozivajo, da iz sedmega protikoronskega zakona črta po njihovem prepričanju škodljiv ukrep, s katerim je omogočila odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga. Ta rešitev po prepričanju Pergama ni skladna z več členi ustave in mednarodnih aktov, škodljiva pa je tako z vidika posameznikov kot tudi z vidika sistema pokojninskega zavarovanja in trga dela, za katerega je v Sloveniji značilna izrazito nizka stopnja delovne aktivnosti starejših. Tako kot v drugih sindikatih pa v Pergamu še naprej ostro nasprotujejo tudi zamrznitvi minimalne plače.
Tako kot za Pergam je tudi za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) najbolj pomembno, da bi zaposleni v primeru obolelosti za Covid-19 prejeli 100-odstotno nadomestilo bolniškega staleža. Poleg tega pa bi po njihovem mnenju morala vlada razmisliti o dodelitvi denarne pomoči tistim, ki so v času epidemije izgubili delo in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, poskrbeti za večjo socialno varnost mladih, kulturnikov, umetnikov... V ZSSS so prepričani, da bi morali biti že v dosedanjih protikoronskih zakonih sprejeti tudi ukrepi, ki bi naslavljali problem prekarnosti in v večji meri vzpodbujali izobraževanje odraslih, predvsem tistih, ki so na čakanju na delo.
GZS zahteva refundacijo dviga minimalne plače
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) med ključnimi ukrepi izpostavljajo refundacijo dviga minimalne plače v letu 2021, podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo do 30. junija in subvencioniranje vseh stroškov čakanja na delo (ne glede na letni promet in velikost podjetja) dejavnostim, ki ne smejo poslovati. Do 30. junija bi morali po njihovem podaljšati tudi ukrep kritja dela fiksnih stroškov in ga ob tem izboljšati.
Poleg tega predlagajo, da država subvencionira celotni ali vsaj večji del zaščitne opreme za preprečevanje širjenja koronavirusa v najbolj izpostavljenih podjetjih ali dejavnostih, brez omejitev glede na kadrovske, finančne ali organizacijske kazalce izvajalca, ter uvedbo bona za športno-rekreativne aktivnosti, kulturnega bona in sejemskega bona ob ponovnem sproščanju teh dejavnosti. Na GZS se zavzemajo tudi, da se odpre vse dejavnosti, ki lahko ob spoštovanju pravil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zagotovijo varno poslovanje.
OZS pričakuje rešitev za gostince
V Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pričakujejo podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma in povračilo celotnega stroška nadomestila, torej bruto II. Razlika med bruto II in bruto I sedaj znaša 16,1 odstotka, kar je, kot opozarjajo, za delodajalce, ki nimajo nobenih prihodkov, prevelik strošek. Zavzemajo se tudi za podaljšanje temeljnega mesečnega dohodka in roka za izplačilo regresa. Aktivna politika zaposlovanja po njihovem ne bi smela izključevati upravičenosti do ukrepa nadomestil za čakanju na delo, poleg tega pa bi morala država omogočiti, da bi bili do pomoči upravičeni tudi davčni dolžniki, ki so to postali zaradi likvidnostnih težav v času epidemije.
V OZS obžalujejo odločitev vlade, da se ni odločila za sproščanje omejevalnih ukrepov v gospodarstvu. »Ker smo obrtniki in podjetniki zaprti, od vlade pričakujemo ne le kritje fiksnih stroškov in nadomestil za delavce na čakanju, temveč tudi nadomestilo za izpad prometa v tem času,« je danes poudaril predsednik zbornice Branko Meh. V OZS predlagajo, da država po vzoru Avstrije povrne izpad prihodkov od prodaje glede na enako obdobje leta 2019 in določi višino povračil glede na prizadetost posameznih panog.
Za gostinstvo in turizem, ki sta bila v epidemiji covida-19 med najbolj prizadetimi panogami, predlagajo poseben interventni zakon. V njem bi morali gostincem za vsak mesec zaprtja, od januarja 2021 naprej, povrniti izpad prihodkov v višini 70 odstotkov prihodkov od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.
