Ne bo ne obžalovanja ne opravičil za zasedbo Alžirije ali krvavo osemletno vojno, s katero se je končala francoska vladavina, so sporočili iz Elizejske palače. Dodali so, da bo predsednik namesto tega sodeloval pri simbolnih dejanjih za spodbujanje sprave. Med drugim se bo prihodnje leto udeležil tridnevnih žalnih slovesnosti ob 60. obletnici konca alžirske vojne.
Zločini, ki sta jih v času alžirske osamosvojitvene vojne med letoma 1954 in 1962 zagrešili obe strani, še šest desetletij kasneje obremenjujejo dvostranske odnose. V vojni, s katero je Alžirija po 132 letih francoske vladavine postala neodvisna, je po navedbah francoske strani umrlo pol milijona ljudi, po navedbah alžirske pa 1,5 milijona. Obe strani se sicer strinjata, da so med žrtvami prevladovali Alžirci.
Macron, prvi francoski predsednik, ki se je rodil po obdobju kolonializma je šel pri priznanju francoskih zločinov dlje od svojih predhodnikov. Med drugim je Macron zgodovinarja Benjamina Storo lani pooblastil, da pripravi poročilo o napredku, ki ga je Francija naredila glede spomina na kolonizacijo Alžirije in alžirske vojne. Zgodovinar je v danes objavljenem težko pričakovanem poročilu priporočil vzpostavitev francosko-alžirske mešane komisije. Ta komisija bi prisluhnila pričevanjem tistih, ki so trpeli med alžirsko osamosvojitveno vojno ter si prizadevala za spravo.
