V slovenskih bolnišnicah se je včeraj zdravilo 1244 pacientov, kar je 44 več kot v ponedeljek. Skupaj je bilo odpuščenih 90 bolnikov, na novo pa sprejetih 143. Na intenzivni terapiji se je zdravilo 206 pacientov – 14 več kot v ponedeljek. V UKC Ljubljana so imeli danes hospitaliziranih 329 pacientov, od tega jih je bilo 61 na intenzivni terapiji. V domovih za starejše se je s koronavirusom na novo okužilo 41 ljudi, v drugem valu pa skupaj kar 10.552.
Glede na število okužb po posameznih občinah izstopajo Nova Gorica (49 okužb), Ajdovščina (41), Koper (37), Celje (52),Velenje (51), Žalec (35), Sevnica (33), Slovenske Konice (20), Cerklje na Gorenjskem (19), Radovljica (32), Tržič (21), Kranj (63), Ljubljana (194), Kamnik 25, Domžale (24), Ig (22), Grosuplje (20), Novo mesto (48), Krško (36), Črnomelj (27), Maribor (85).
»Slovenija ima visoko incidenco 1130 okužb na 100.000 prebivalcev. Negativno odstopa Posavska regija z 2037 okužbami, a je delež okuženih tam bistveno nižji kot pred dnevi. Najboljša je Primorska regija s 772 okuženih,« je uvodoma poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Sedemdnevno povprečje števila okuženih trenutno znaša 1668, včeraj pa je povprečje znašalo 1851. »Še vedno smo daleč od prvega mejnika 1350 okuženih, kar bi omogočilo prehod v rdečo območje in začetek sproščanja ter pričetek prve triade šolanja,« je pristavil Kacin. Dodal je, da bo vlada danes ocenila trende, kaj je realno pričakovati v naslednjem tednu in kaj je treba zagotoviti za morebitno aktiviranje prve triade šol. »Odpiranje šol je pod številnimi vprašanji, a je zelo povezano s številnimi testiranji,« je ocenil
Slovenija ima sicer v primerjavi s prejšnjim tednom dvignjen nivo povprečja, zanimivo pa je, da je goriška regija skočila iz spodnjega dela nad povprečje države.
Vrtimo se v začaranem krogu
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager pa je predstavila epidemiološko sliko v Evropi. Kot je dejala, še zmeraj beležimo povečano število pozitivnih primerov kot tudi število smrti. Večina držav Evropske Unije je sicer v času praznikov beležila stabilne ali padajoče deležnike pozitivnih primerov na 100.000 prebivalcev. »Kar nekaj držav je zaustavilo ali upočasnilo trend rasti. Med drugim Belgija, Danska, Romunija, Liechtenstein, Luksemburg, Nizozemska in Islandija so v precejšnjem odstotku znižale število primerov okužb s koronavirusom,« je dejala Čakš Jagrova.
Po podatkih, ki jih je predstavila, v Sloveniji beležimo konstanten delež okuženih med oskrbovanci domov starejših občanov in ostalim prebivalstvom, glede na potrjeno število primerov na 100.000 prebivalcev po spolu in starostnih skupinah pa trenutna slika kaže na povečano druženje in gibanja odraslih med 25 in 54 leti.
Poudarila je, da je nekoliko upadlo število smrti, dvignil pa se je odstotek tistih, ki ne vedo, kje so se okužili. »To da nekdo nima simptomov, ne more biti popolna garancija, da ni okužen. Še toliko bolj, če je bil v visokorizičnem kontaktu z okuženim. Asimptomatski pristop je zavajajoč glede sproščanja in prevelike relaksacije glede zaščitnih ukrepov,« je povedala in dodala, da epidemiološka situacija ni najboljša.
Na vprašanje, kaj gre v Sloveniji narobe, da smo slabši kot drugi, pa je odgovorila: »Nobena študija in noben poskus držav, da bi predstavile, kateri ukrep je tisti, kje je bil nekje učinkovit, je težko pripraviti, ker je težko opazovati gibanje in delo ljudi, ker je ukrepov veliko. Res je, da večino teh ukrepov, ki jih imamo, uvajajo tudi v drugih državah. Enostavno ne znam dati odgovora, kaj je tisto, kar pri nas dejansko ne učinkuje, ne deluje. Še vedno pa poudarjamo, da je vsak posameznik zase odgovoren, da mora nekaj spoštovati, upoštevati, in če se določene stvari v vsaj nekaj odstotkih ne upoštevajo, je potem učinkovitost manjša in posledično ljudje mislijo, da določeni ukrepi niso učinkoviti. Ustvarjamo nek začaran krog, iz katerega določene ukrepe, ki bi morali biti, enostavno ne znamo ovrednotiti ali jih spoštovati do te mere, da bi lahko s to učinkovitostjo ustavili ta trend.«
Doslej cepljenih 21.159 oseb
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek je razkrila, da smo doslej skupno v državo prejeli 49.725 odmerkov cepiva proti koronavirusu. Cepiva, ki jih bomo prejeli naslednji teden, bodo namenjena za cepljenje z drugim odmerkom za tiste, ki so se s prvim odmerkom že cepili.
»V tem tednu je 16.500 odmerkov še vedno namenjeno cepljenju zdravstvenih delavcev, okoli 10.000 odmerkov pa starostnikom starim 80 let in več, ki lahko pridejo v zdravstveni dom. 1200 odmerkov cepiva Moderna, ki smo jih prejeli včeraj, bo verjetno porabljeno za cepljenje zdravstvenih delavcev,« je obrazložila koordinatorica programa cepljenja.
Število razdeljenih odmerkov je do danes znašalo 33.150, skupno število cepljenih oseb pa je bilo 21.159. Doslej je bilo prijavljenih 86 nezaželenih učinkov cepljenja, največje težave pa so se pojavljale na mestu aplikacije cepiva.
Kdaj bodo cepljenje vse osebe nad 80 let, Grgič Vitek težko ocenjuje, a glede na veliko zanimanje za cepljenje predvideva, da bi se to lahko zgodilo v februarju. »Kar nekaj časa bomo cepili le rizične skupine, ki se bodo prijavljale pri zdravnikih. Ko bo prišlo cepivo od Astra Zenece, bo morda potekalo cepljenje hitreje. Predvsem pa upamo, da se bo po cepljenju starostnikov in prebivalcev v DSO zmanjšalo število smrti in pritisk na oddelke za intenzivno nego.
