Pet občin Suhe krajine končno postavlja piko na i dolgoletnemu kohezijskemu projektu suhokranjskega vodovoda, ki velja za največji projekt v jugovzhodni Sloveniji, podprt z evropskimi sredstvi. Najobsežnejša dela so potekala v občini Žužemberk, ki je bila tudi nosilka 39 milijonov evrov vrednega projekta, pri katerem sta tri četrtine denarja zagotovili Evropa in država, preostalo občine same, od tega 43 odstotkov občina Žužemberk. Poleg žužemberške so problematiko oskrbe s pitno vodo s projektom reševale tudi občine Dobrepolje, Kočevje, Dolenjske Toplice in Mirna Peč.
V letu ali dveh naj bi bili zgrajeni še preostali sekundarni vodi, zlasti v občini Žužemberk, ki niso del projekta. To pomeni, da je bilo potrebnih 20 let od prvih idejnih načrtov, da bo vodovodni sistem res v celoti zaživel, pravi koordinator projekta Rafko Križman. Sistem v občinah Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč, ki jih pokriva Komunala Novo mesto, je trenutno še v enoletnem poskusnem obratovanju, sredi letošnjega leta pa naj bi ga novomeška Komunala dokončno prevzela v poslovni najem.
Prvi načrti že leta 2002
Idejni načrti suhokranjskega vodovoda segajo v leto 2002. Dogovor o skupnem projektu so občine z ministrstvom za okolje in prostor podpisale leta 2006, nakar so začele pripravo gore dokumentacije, pridobile gradbena dovoljenja in izvedle javna naročila. »Samo osnovne razpisne dokumentacije je več kot 20.000 strani,« obsežnost projekta ponazori Križman. Toda gradnja se takrat še vedno ni začela, saj so občine več let čakale na podpis sofinancerske pogodbe z ministrstvom. Ker do tega ni in ni prišlo, so prva dela sredi leta 2014 začele na lastne stroške, a z zagotovilom države, da bodo denar dobile. Pogodbo z ministrstvom so podpisale šele v letu 2016.
Končna bilanca je obnova oziroma gradnja 152 kilometrov cevovodov, petih novih črpališč in sedmih vodohranov, novi razbremenilni, reducirni in merilni jaški ter nadgradnja številnih obstoječih objektov. Več kot 12.000 prebivalcev ima tako bolj kakovostno in varnejšo oskrbo s pitno vodo. Več kot 800 jih bo na novo priključenih na sistem, od tega 565 v občini Žužemberk, kjer sta bili v projekt zaobjeti kar dve tretjini celotne občine.
V žužemberški občini, kjer so se s pitno vodo prej oskrbovali iz zajetja Globoko - Globočec v občini Ivančna Gorica, so med drugim pridobili nov samostojni vodni vir Vinkov vrh, 42 kilometrov novih cevovodov, hidravlično izboljšavo v 24 kilometrih obstoječega vodovoda, štiri nove vodohrane, tri pa so obnovili ali nadgradili. »V občini Žužemberk so bile velikanske sive lise, zlasti v višjih predelih, kjer vodovoda sploh ni bilo ali pa je bil, vendar v zelo slabem stanju in s prenizkim tlakom. Tako da če so pri hiši odprli eno pipo, po drugi vode ni bilo,« pravi Križman.
V preteklosti velikanske vodne izgube
V občini je bilo pred projektom še okoli tisoč občanov brez dostopa do pitne vode, izgube na vodovodnem sistemu pa so bile velikanske, ponekod tudi več kot 50-odstotne. »Gradnja suhokranjskega vodovoda je bila za žužemberško občino velikanskega pomena. Prej smo imeli tudi po 150 okvar na vodovodu na leto, da ne govorimo o izgubah vode,« dodaja župan Žužemberka Jože Papež.
Hkrati pravi, da ob koncu projekta vendarle ne more biti povsem zadovoljen. »Naši občani so ponekod še vedno brez pitne vode, čeprav smo naredili primarne cevovode. Gre predvsem za območje Ajdovske planote in nekaj zaselkov, kjer pa so posamezne domačije od primarnega voda oddaljene tudi dva ali tri kilometre. Govorimo o približno 500 ljudeh. Težava je predvsem razpršenost vasi in zaselkov.«
Kot pravi Papež, se že dogovarjajo z državo, kako bi tudi za te občane zagotovili sekundarne vode, za kar bi potrebovali okrog šest milijonov evrov. Upajo, da država nanje ne bo pozabila in da bodo spomladi že prišli do dogovora. »V nasprotnem primeru bomo morali zadevo izpeljati sami z lastnim proračunom, kar pa pomeni, da bo šlo postopoma in zelo počasi.«
