Že pred 47 leti, ko se je rodila, je v Argentini veljal isti zakon o splavu, kot velja še danes. Ta zakon prepoveduje prekinitev nosečnosti v vseh primerih, razen če je bil otrok spočet pri posilstvu ali če nosečnost ogroža življenje matere. Gherardijeva pravi, da je zakon pred 100 leti sprejel parlament, v katerem so sedeli sami moški, ki so jih lahko izvolili le moški. Ženske namreč takrat še niso imele volilne pravice, zakon pa je bil namenjen takratnim razmeram in je danes povsem neustrezen. Zato se skupaj s še mnogimi somišljenicami zavzema za to, da bi se ženske v prvih 14 tednih tednih nosečnosti lahko svobodno odločale o tem, ali želijo otroka obdržati ali ne. Po sedanji zakonodaji je to, razen v omenjenih dveh izjemah, kaznivo dejanje. Ocenjuje se, da zato v Argentini ilegalno prekine nosečnost do pol milijona žensk na leto, za tisoče se nestrokovno opravljen poseg konča s smrtjo. Gibanje žensk za pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu je v zadnjih letih v Argentini postalo bolj množično in s tem tudi močnejše. Že leta 2018 je kazalo, da utegne kongres liberalizirati pravico do splava, a je namera spodletela v konservativnem senatu. Pred tednom dni so poslanci znova odločili v prid svobodni odločitvi žensk in tokrat je upanje nekoliko večje, da ji morda pritrdi tudi senat.
Korak bližje pravici do splava
Natalia Gherardi je odvetnica in profesorica na eni od univerz v Buenos Airesu. Ustanoviteljica nevladne organizacije ELA, ki se zavzema za pravice žensk, je na tej univerzi tudi sama začela svoj študij prava in ga zaključila na eni izmed najboljših univerz na svetu, na Londonski šoli za ekonomske in politične vede (London School of Economics and Political Science).
Natalia Gherardi upa, da spremembe zakonodaje, ki bi omogočila pravico do splava, ne bo spet ustavil senat.
