V Franciji se ob zdravstveni in gospodarski krizi ter islamističnih terorističnih napadih zdaj zaostruje še politična kriza zaradi policijskega nasilja. Proti slednjemu so napovedani novi protesti, potem ko se jih je zadnjo soboto po vsej državi udeležilo več sto tisoč ljudi. Zaradi posameznih skupin nasilnežev je bilo najmanj 60 policistov ranjenih, še več ranjenih je bilo med protestniki. Protesti so predvsem, a ne samo odgovor na 24. člen predloga zakona o globalni varnosti, ki grozi z »enoletno zaporno kaznijo in 45.000 evri globe za širjenje posnetka obraza ali česa drugega, s čimer je mogoče identificirati policista ob posredovanju«.
Trinajstminutno pretepanje temnopoltega producenta
Vse večji del Francozov sicer zahteva red in večjo avtoriteto oblasti, vendar po nedavni anketi kar 71 odstotkov vprašanih Francozov v 24. členu vidi grožnjo svobodi izražanja in svobodi medijev. Družboslovci dodajajo, da bi bila s takšnim zakonom kršena temeljna načela francoske ustavnopravne ureditve. Levica pa obtožuje predsednika Emmanuela Macrona, da hoče prikriti policijsko nasilje in rasizem. Obe veliki hibi policije sta postali očitni v zadnjih desetih dneh: najprej z nasiljem nad migranti v Parizu, nato pa nad temnopoltim glasbenim producentom v njegovem stanovanju, kjer so ga, potem ko se je po ulici sprehodil brez maske, skrajno brutalno pretepli štirje policisti, ki so zdaj že za zapahi, saj so dogajanje posnele kamere pretepenega lastnika. Zmerjali so ga z »umazanim črnuhom« in ga pretepali kar trinajst minut, nato pa ga 48 ur zadrževali v priporu, preden ga je pregledal zdravnik.
Vsekakor se v 24. členu kaže Macronov zasuk na desno. Na levici celo trdijo, da ga vodi nekdanji izrazito desničarski predsednik Nicolas Sarkozy. Nekdanji Macronov mentor in socialistični predsednik v letih 2012–2017 François Hollande meni, da je treba člen v celoti črtati iz predloga zakona.
Pri omenjenem členu je vztrajal predvsem mladi notranji minister Gerald Darmanin (čigar politični mentor je Sarkozy), ki se je, pravzaprav podobno kot Macron, na zahtevo policijskega sindikata zavzel za zaščito policistov in proti predvajanju posnetkov s policisti na spletu. V sindikatu, podobno kot na desnici, opozarjajo na nasilje nad policisti, medtem ko o policijskem nasilju sindikat molči.
Že samo s spremembo 24. člena bi Macron izgubil precej podpore med desnimi volilci, ne da bi nujno pridobil kaj levosredinskih. Zdi se, kot da se je znašel v navzkrižnem ognju. S tem pa se kaže priložnost za oslabljene republikance in še vedno močno skrajno desničarko Marine Le Pen.
Kdo bo spreminjal sporni člen?
Po nasilnih protestih konec tedna je precej heterogena vladna večina v skupščini obljubila, da bo 24. člen, ki ga je v stari verziji že potrdila, spremenila. Ker pa je skupščina staro verzijo že poslala v potrditev senatu, kjer imajo večino policiji naklonjeni desničarski republikanci, zdaj ti trdijo, da so oni in ne skupščina pristojni za spremembo besedila.
Na Darmaninovo pobudo je vmes posegel še premier Jean Castex, ki tako kot Darmanin prihaja iz vrst republikancev. Za odpravo napetosti v zvezi s spornim členom premier zahteva ustanovitev neodvisne komisije, ki bi člen na novo napisala. Senatorji in poslanci so ogorčeni in se sprašujejo, zakaj potem sploh odločajo o zakonih. Darmanin si lahko privošči tak poskus vmešavanja izvršne oblasti v zakonodajni postopek, saj je s svojim konservativnim zagovarjanjem reda in avtoritete glavni Macronov adut proti republikancem in Le Penovi. Do predsedniških volitev je še 17 mesecev.
