V bližini Teherana so včeraj še neznani napadalci v očitno drznem napadu ubili vodilnega iranskega jedrskega znanstvenika Mohsena Fahrizadeha, ki je v tujini veljal za potencialnega očeta iranske jedrske bombe. Atentat je hud udarec tako za iranski jedrski program kot za ponos države, saj se je zgodil na njenem ozemlju, na cesti v mestecu Absard nedaleč od prestolnice.
Po poročanju iranskih medijev je več napadalcev v zasedi najprej razstrelilo en avtomobil, nato pa se usmerilo na drugega, v katerem je bil Fahrizadeh z varnostniki. Bil je hudo ranjen in je kasneje umrl v bolnišnici.
Oteževanje dela novemu predsedniku ZDA?
Izrael je leta 2018 predstavil dokumente, ki po njegovem dokazujejo, da je bil Fahrizadeh na čelu iranskega programa za izdelavo jedrskega orožja, ki naj bi segal še v leto 1989. Teheran, ki trdi, da jedrski program razvija le v miroljubne namene, po včerajšnjem napadu ni dolgo razmišljal, preden je prst usmeril proti Izraelu. »V zadnjih dneh političnega življenja njihovega zaveznika (Trumpa) želijo Sionisti okrepiti pritisk na Iran in sprožiti totalno vojno,« je na twitterju zapisal vojaški svetovalec vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja Hosein Dehgan.
Ni veliko držav, ki bi bile spodobne izpeljati takšen napad na iranskih tleh in zanj obenem imele motiv. Vodilni izraelski politiki so v preteklosti opozarjali na Fahrizadeha, Trump pa je januarja letos ukazal ubiti voditelja iranske revolucionarne garde Kasima Sulejmanija, ko je bil ta v Iraku. V letih 2010 in 2012, torej še pred sklenitvijo sporazuma z Iranom, s katerim je ta leta 2015 pristal na omejitve in mednarodni pregled svojega jedrskega programa v zameno za umik sankcij, so bili ubiti štirje iranski jedrski znanstveniki. Teheran je za vse smrti okrivil Izrael.
Trump je predlani ZDA umaknil iz omenjenega sporazuma, ki mu je ves čas nasprotoval tudi Izrael. Zaradi ameriškega odstopa je začel od sporazuma odstopati tudi Iran in prekoračil količino in stopnjo obogatenega urana, kar je pot, ki lahko pelje do sestavin za jedrsko bombo. Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je nakazal pripravljenost na pogovore z Iranom o morebitni obojestranski vrnitvi k sporazumu. Smrt Fahrizadeha, ki je bil tudi visoki član revolucionarne garde, ki je že napovedala maščevanje, takšno možnost otežuje.
Robert Malley, ki je bil svetovalec predsednika Baracka Obame za Iran, je dejal, da je smrt iranskega znanstvenika ena od vrste potez, ki jih je mogoče pričakovati v zadnjih tednih Trumpovega vladanja, da bi otežili Bidnove pogovore z Iranom. Ni pa hotel ugibati, kdo konkretno stoji za napadom.
Uradni molk in dve poobjavi na twitterju
Po napadu je sprva zavladala tišina. V Izraelu dogodka niso hoteli komentirati, prav tako ne v ZDA v Beli hiši, zunanjem ministrstvu, Cii in Bidnovi ekipi. Trump je na twitterju samo preposlal članek New York Timesa o dogodku in tvit izraelskega novinarja in pisatelja Yosija Melmana, ki je zapisal, da je Fahrizadeha dolgo iskala izraelska tajna služba Mosad in da je njegova smrt »velik psihološki in profesionalni udarec za Iran«. ba, agencije
