»Ko sem tesno objela prvorojenca, sem vedela, da sem izgubila drugega otroka,« je zelo ganljivo napisala Meghan Markle, ko je opisala trenutek, v katerem se je zavedala, da je nekaj narobe. Začutila je »oster krč«, ko je previjala zdaj sedemnajst mesecev starega prvorojenca Archieja, preden je z njim v naročju omahnila na tla. In tam zamrmrala uspavanko, da bi, kot piše, pomirila oba. Nekaj ur kasneje sta si s princem Harryjem v bolnišnici »poskušala predstavljati, kako bosta pozdravila to neznosno žalost«. Meghan piše, da je v solzah opazovala moža s strtim srcem, medtem ko je on poskušal potolažiti njo.
Zgodilo se je julija, samo tri mesece po tistem, ko sta se tudi uradno osamosvojila oziroma odcepila od britanske kraljeve družine. Precej drugače, kot sta si želela ali nameravala. Sčasoma je postalo jasno, da je njuna želja po osamosvojitvi postala podobna izobčenju, ki je bilo za prevladujoči otoški desničarski tisk nekakšna zelena luč za ostro kritiko vsega, kar sta naredila ali rekla v zadnjih nekaj mesecih. Najbolj jima dežurni kritiki nepošteno očitajo »predavateljstvo« iz razkošnega novega doma v Los Angelesu, ki naj bi ga kupila za 11,7 milijona evrov. Ta gre britanskim kritikom najbolj v nos.
Bolečina številnih
Njima naklonjeni upajo, da se tudi njeni dežurni kritiki na Otoku tokrat ne bodo drznili reči ali napisati kaj neprimernega. V članku »Izgube, ki si (jih) delimo«, je pronicljivo opisala tudi to nenavadno, nenormalno in nevarno leto, ki ga sodoživljamo skoraj vsi. Ni znano, kako visoko noseča je bila 39-letna nekdanja priljubljena igralka Meghan, a največkrat se spontani splav zgodi do tretjega meseca. Njuno osebno tragedijo je razkrila, da bi tudi druge spodbudila k temu, da govorijo o svojih izgubah, da bi jih lažje preboleli. Samo pari, ki smo doživeli izgubo otroka, vemo, da gre, kot je napisala Meghan, za skoraj neznosno bolečino, o kateri govorijo maloštevilni, doživijo pa mnogi. Meghan piše, da kljub osupljivi pogostosti spontanega splava pogovori o njem ostajajo tabu, prepreden z neupravičenim sramom, ki ohranja vrtenje v krogu samotnega žalovanja.
Malokdo je tako doživeto opisal izgubo nerojenega otroka. Zaradi svoje bolečine sta s Harryjem, piše Meghan, odkrila, da deset do dvajset od stotih nosečnic (v različnih državah) izgubi otroka. Morebitne kritike razkritja njune bolečine več mesecev po izgubi otroka je Meghan »razorožila«, ko je napisala, da se je zanj odločila, ker je to kovidsko leto mnoge ljudi po svetu privedlo to točke osebnega zloma. In da je bližnji zahvalni dan, ki je v Ameriki skoraj tako velik družinski praznik kot božič, dan, ko bi morali drug drugega vprašati: »Si v redu?«
Meghan v Britaniji »ni bila v redu«
To je vprašanje, ki ga je Meghan postavil britanski televizijski novinar septembra 2019, ko je bila mlada utrujena mati, deležna vse več kritik v britanskih desničarskih medijih, ki ne njej ne princu Harryju niso dali miru. Meghan je odmevno odgovorila: »Hvala, ker sta vprašali. Malo ljudi me vpraša, ali sem v redu.« Meghan v članku za New York Times piše, da je odgovorila iskreno, ne da bi vedela, da bo njen odgovor pozitivno odmeval med mnogimi, med novimi in drugimi materami in med vsemi, ki so na samosvoj način molče trpeli. »Zdi se, da je bil moj nepripravljen odgovor za mnoge ljudi dovoljenje, da govorijo resnico. To, kar mi je najbolj pomagalo, ni bil pošten odgovor na vprašanje, ampak vprašanje samo.«
Vseeno je ravno Meghanin odgovor tisti, ki je povedal zelo veliko o tem, zakaj sta se s Harryjem odločila za izselitev iz Velike Britanije. Maghanin članek si zasluži vso pohvalo. Tudi njegov zaključek, ki veliko pove o letošnjem letu: »Prilagajamo se novi normalnosti, v kateri obraze pokrivamo z maskami, kar nas sili v to, da si gledamo v oči, včasih polne topline, včasih solz. Prvič po dolgem času kot človeška bitja res vidimo drug drugega. Smo v redu? V redu bomo.«
»Razkrivanje zasebne bolečine morda ne pomaga vam, lahko pa pomaga nekomu drugemu«
Meghanino pismo je sprožilo mnoge odzive. Večina uporabnikov družbenih omrežij pozdravlja osebno izpoved o bolečini izgube otroka, saj se tako zmanjšujejo s s spontanimi splavi povezani tabuji. Nekateri pa so njen zapis pospremili z obsojanjem, češ da gre za globoko intimne zadeve, ki jih ne gre prebolevati javno. »Javno razkrivanje zasebne bolečine morda na pomaga vam osebno, lahko pa pomaga nekomu drugemu,« je tvitnila Monica Lewinsky. Oglasila se je tudi aktivistka Jameela Jamil, ki je zapisala, da kritiziranje Meghan zaradi izpovedi o splavu poglablja kulturo molka o temi, zaradi katere se veliko ljudi počuti osramočene, krive in osamljene. »Ljudje, nujno je, da vemo, da v določenih stvareh nismo sami,« je tvitnila.
Nedavno je o bolečini spontanega splava javno spregovorila tudi manekenka in voditeljica Chrissy Teigen, ki je svoj zapis pospremila tudi z dvema fotografijama iz bolnišnice. Tudi njena osebna izpoved je pri mnogih naletela na odpor, saj da o intimnih stvareh, kakršna je izkušnja spontanega splava, ni primerno javno razglabljati. A podobno kot Meghanina je tudi njena izpoved sprožila številne odzive žensk, ki so sporočile, da jim je ob izgubi otroka lažje, če vedo, da niso same in da tovrstno izgubo doživljajo tudi druge ženske.
