Novinarska konferenca Koalicije ustavnega loka: kako do 46 glasov in kako naprej v epidemiji

Kako do 46 glasov?

Bobovnik je Damijana takoj na začetku izzval s politično-matematičnim vprašanjem. Na listu papirja mu je pokazal 39 glasov in ga vprašal, kje so ostali glasovi, potrebni za večino v parlamentu. »Pogajalskih stališč se javno seveda ne objavlja, matematika pa je po drugi strani relativno jasna – potrebujemo dodatnih sedem glasov. Lahko jih dobimo še več. Ključno je, da smo mi oblikovali to koalicijo KUL, da smo se med seboj uskladili in da smo povabili druge stranke, da se nam pridružijo pri tem projektu,« je odgovoril pobudnik koalicije in izpostavil, da v kolikor jim to ne uspe, bo treba počakati do naslednjih volitev leta 2022. Damijan je dejal, da so določeni dogovori sklenjeni, a opozoril, da je politika nestanovitna. Kongres DeSUS-a je izpostavil kot tisti nujni dogodek, ki se mora zgoditi, da se sploh lahko nadaljuje proces pridobivanja glasov, kajti šele potem bodo lahko formalno začeli z oblikovanjem koalicije. »Do konstruktivne nezaupnice bo prišlo v trenutku, ko se bosta najmanj dve stranki odločili, da se v DZ skupaj pridružita in podpreta nezaupnico,« je ocenil.

»Trudimo se, da bi naredili vse za stabilizacijo Slovenije. Za ta projekt bomo soodgovorni vsi,« je nato dejala Fajonova, Bratuškova pa je poudarila, da sedaj ni čas za špekulacije, ali jim bo uspelo sestaviti koalicijo, je pa izpostavila, da so glede tega optimistični in da so javno zdravstvo, javno šolstvo, socialna država ter skrb za upokojence in mlade stvari, ki družijo danes zbrane politične partnerje. »Za vse to se da poskrbeti samo v levosredinski vladi,« je bila jasna. Bobovnik je nato Šarcu postregel z dejstvom, da so stranke v podobni sestavi že imele svojo priložnost in da to ni trajalo prav dolgo. Ter mu zastavil vprašanje, »kaj ima gospod Damijan, česar niste imeli vi, gospod Šarec?« Prvak stranke LMŠ mu je odvrnil: »Vemo, da nobena vlada ne razpade, ker kdo koga ne bi maral, ampak da razpade zato, ker ni dovolj glasov. Tokrat bo to drugače, kajti vemo, da bo tudi Levica del vlade. Vemo, da je gospod Damijan mandatar, ki je sprejemljiv za vse. Potrebujemo 46 glasov, pri čemer verjamem, da je Damijan sprejemljiv tudi za tiste na drugi strani, ki bi se nam želeli pridružiti. To je ta razlika.«

Za Šarcem je tokratno vlogo Levice v koaliciji komentiral Mesec: »Bistvena razlika med to in prejšnjo vlado za nas je ta, da smo bili prejšnjič plomba. Če se spomnite, smo v koalicijska pogajanja vstopili po petih tednih neuspešnih pogajanj koalicije z NSi,« je poudaril in dalje pojasnil, da prejšnje vlade niso dojemali kot svoje, pač pa je bila njihova vloga pravzaprav tista zunanjega pomočnika. »Tokrat smo zraven od začetka, to koalicijo vidimo kot svojo. Ta program, ki smo ga napisali skupaj, razumem kot svoj. In zato me lahko držite za besedo, da bomo s to koalicijo od začetka do konca.«

Reorganizacija zdravstvenega sistema

Zatem so zbrani naslovili trenutne razmere, epidemijo in njene številke, ki Slovenijo potiskajo vse bližje evropskim državam, ki so v vrhu po številu umrlih. Damijan je kot prvi pogoj zato, da bi se ljudje obnašali bolj odgovorno, izpostavil zaupanje v vlado. »Janševa vlada je že v času prvega vala naredila katastrofalno napako, ko je šla v neracionalne oziroma koruptivne posle nabave zaščitne opreme,« je povzel jedro neuspešnosti in ponudil rešitev: »Kar moramo narediti mi, je, da uberemo povsem drugačen pristop, ki bo drugačen na področju komuniciranja. Se pravi, da bodo o teh ukrepih začeli komunicirati strokovnjaki s področja epidemiologije, ne pa recimo neki strokovnjaki s področja obramboslovja. Hkrati pa moramo pokazati tudi, da s temi ukrepi mislimo resno.«

Damijana je nato Bobovnik vprašal, zakaj tako skrbno skriva imena strokovnjakov, ki naj bi pomagali morebitni novi vladi. »Danes se strokovnjaki pa tudi direktorji podjetij nočejo oglašati, ker se v času Janševe vlade ljudje bojijo stopiti naprej, bojijo se izraziti svoje mnenje, saj temu takoj sledi blatenje v medijih ali pa tudi sankcioniranje na delovnih mestih,« je bil odgovor, pri čemer je Damijan pojasnil, da je bila odločitev od samega začetka, da se teh sodelavcev pred morebitno konstruktivno nezaupnico in novo vlado ne bo izpostavljalo.

Mesec pa je nato odgovarjal tudi na vprašanje situacije vseh tistih ljudi, ki zaradi trenutnih razmer v zdravstvu niso dobili diagnoze, pri čemer so najbolj zaskrbljujoče predvsem najhujše bolezni. »Popolnoma nezaslišano je, da se v takšnih razmerah, ko vemo, da se bodo za mnoge, na čelu z zdravstvom, kroničnimi bolniki in nas primer bolniki z rakom, ko bo kriza minila, težave šele začele. Zato bi bilo nujno, da namesto tega denarja, ki bo šel za orožje, sprejmemo določen paket za zdravstvo. Zdravstvo je treba nujno okrepiti, ker se nam bo sicer v naslednjem letu sesulo. Človeška žrtve in tragedije pa bodo nezaslišane.«

Koordinator Levice je pri tem s prstom pokazal na finančno okrepitev zdravstva in spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer je letos po njegovih besedah samo v prvi polovici leta 50 milijonov evrov ostalo v zavarovalnicah, namesto da bi šel ta denar v zdravstvo. Kot tretjo in najbolj težavno točko je izpostavil reorganizacijo zdravstva, kjer bo treba »formirati urgentno skupino, ki bo naredila korenito reformo, potrebno za prilagoditev zdravstva novim potrebam in razmeram v naslednjem letu«. Šarec ga je dopolnil in izpostavil težave na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in organizacijo dela po bolnišnicah, kjer bi bilo po njegovih besedah potrebno stremeti k temu, da bodo na vrsto prišli tudi ne-covid bolniki. »V 13 milijardah, kolikor je težak proračun, bi, verjemite mi, znali poiskati teh nekaj odstotkov,« pa je glede tega, od kje bo prišel denar, dejala Bratuškova.

(Ne)uspešnost protikoronskih paketov

Damijan je nato pri vprašanju dosedanjih šestih vladnih protikoronskih paketov dejal, »da je šlo večinoma za kopiranje tujih ukrepov, s tem da je bilo kopiranje relativno počasno«. Janševa vlada se je po njegovem mnenju na določenih področjih stvari lotila nerodno, saj so bili ukrepi preveč restriktivni, kar je pomenilo nekajtedenske zamude pri začetku delovanja ukrepov, nekateri ukrepi, kot recimo likvidnostna shema, pa sploh niso zaživeli. »Kar v teh paketih manjka, pa so določene skupine podjetij in ljudi, ki so bili najbolj prizadeti s to krizo. Govorimo o podjetjih v sektorjih, ki so bili zaprti zaradi administrativnega dekreta. Se pravi turizem, gostinstvo, hoteli, določene prireditvene dejavnosti in tako naprej. Za te ljudi vlada dejansko ni poskrbela v zadovoljivi meri. Tudi tisti, ki so bili poslani domov na čakanje, so dobili samo 80 odstotkov plačila. Na drugi strani so bila ta podjetja v tem drugem valu zaprta, ob tem pa nihče tem podjetjem ne bo plačal fiksnih stroškov. Tega se ta vlada ni zavedala, le majhen del fiksnih stroškov tako naslavlja šele v šestem paketu,« je dejal.

In poudaril, da gre pri tem za povrh zgolj za podjetja, kjer je bil izpad dohodka več kot 40 odstotkov. V sektorjih, ki so bili zaprti, predlaga splošen ukrep, po katerem bi podjetja dobila polna nadomestila za ljudi, ki so na čakanju, poleg tega pa tudi kritje fiksnih stroškov. Veljavnost turističnega vavčerja bi Damijan razširil še na druge storitve, pri čemer je omenil gostinstvo in kulturno ponudbo.

Mesec: Znanstveni konsenz glede podnebne krize v svetu je jasen

Mesec je zatem spregovoril o podnebni politiki, ki je po besedah Bobovnika v tem času zapostavljena, pri čemer je koordinator Levice opomnil, da je treba zgodbo v tem primeru obrniti. »Ravno epizoda z virusom nas svari, kako drago plačaš, če te znanost opozarja, da neka kriza prihaja, država pa se nanjo ne pripravlja. Slovenija je bila tudi s strani svetovnih strokovnjakov večkrat opozorjena, da smo epidemiološko izjemno slabo pripravljeni, zdaj pa plačujemo posledice tega.« Pri podnebni krizi je stvar v očeh Meseca precej jasna. »Znanstveni konsenz v svetu je, da je treba ogljične odtise do leta 2030 prepoloviti, do leta 2050 pa naše emisije izničiti oziroma postati ogljično nevtralen. Če hočemo, da ostane podnebje na tem planetu kolikor toliko stabilno,« je dejal in dodal, da je to ključna naloga njegove generacije. »Če tega ne naredimo, bomo mi tisti, ki bomo odgovarjali našim zanamcem, da smo jim v veliki meri zavozili možnost dostojnega življenja na tem planetu.«

Sodelujoči so se dotaknili tudi pomembnosti digitalizacije pri poenostavitvi poslovanja, Damijan je omenil enotno plačevanje davka za podjetja, Bratuškova in Mesec pa sta spregovorila o žrtvah te epidemije. »Starejši so žrtve tega, da so jih ukrepi slabo zaščitili, posebej tiste v domovih za starejše, kjer je zdravstvena kriza vzela dobesedno stotine življenj, na drugi strani pa zelo težko razumem, da se tako malo pogovarjamo o mladih,« je povedal Mesec, ki je spregovoril o problemu brezposelnosti med mladimi v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih. »Imajo status študenta, zaradi česar niso v evidencah brezposelnosti, dejansko pa so izgubili delo, dohodek, in ker niso več mogli plačevati najemnin, so sedaj doma pri starših, kjer so obsojeni na čakanje, kar se bo poznalo v njihovem kasnejšem življenju.«