Na severu Etiopije, v regiji Tigray, se začenja tretji teden vojne, ki ogroža stabilnost celotnega afriškega roga, vendar so pozivi afriških in drugih držav premierju Abiyu Ahmedu h končanju spopadov in pogajanjem z uporniki naleteli na gluha ušesa. Abiy, lanski Nobelov nagrajenec za mir, trdi, da je zmaga pred vrati, zato je težko pričakovati ustavitev vojaških operacij. Uporniki, ki se niso zmenili za tridnevni ultimat za položitev orožja, pa mu sporočajo, da njegova vojska koraka v pekel.
Etiopska vojska je v zadnjih dneh zavzela mesti Shire in Axum. Po Abiyevih besedah je že začela zaključno ofenzivo proti upornikom in napreduje proti glavnemu mestu Tigraya Mekelle, velikemu kot Ljubljana. Voditelj tigrejskih upornikov Debretsion Gebremichael tega ni potrdil, prav tako ne Abiyevih trditev, da so Tigrejci porušili štiri mostove, ki vodijo v Mekelle. Debretsion pa priznava, da je njegova vojska izgubila mesti Shire in Axum, a vztraja, da gre le za začasen uspeh Abiyevih sil. »Tigray postaja pekel za svoje sovražnike. Ljudstvo iz Tigraya ne bo nikoli pokleknilo,« je dejal.
Drug drugemu odrekajo legitimnost
Menda se bodo pravi boji začeli šele, ko bo etiopska vojska poskušala vdreti v gorati del Tigraya, kjer se bodo tigrejski gverilci lahko zelo dobro branili. Regija Tigray je idealna za gverilsko vojskovanje. Toda za Abiya se zdi, da ne bo popustil in da je pripravljen tvegati, da se boji zavlečejo. V Tigrayu hoče postaviti drugo vlado, potem ko ga tamkajšnje regijske oblasti septembra niso ubogale glede prepovedi volitev zaradi pandemije.
Že zdaj je skoraj vsa vojska 110-milijonske Etiopije zbrana v Tigrayu, ki ima sedem milijonov prebivalcev. Vsega skupaj naj bi šlo za 140.000 etiopskih vojakov. Toda številni višji oficirji etiopske vojske prihajajo iz regije. Sploh imajo Tigrejci slavno vojaško preteklost, saj so leta 1991 izvedli pohod na Adis Abebo in vrgli z oblasti tedanji diktatorski režim, pa tudi v vojni z Eritrejo (1998–2000) so nosili glavno breme.
Novinarji težko preverjajo trditve nasprotnih strani, ker ne smejo vstopiti v Tigray. Gotovo pa je v dveh tednih vojne, ki je posledica konflikta med premierjem Abiyem in Debretsionovo Tigrejsko ljudsko osvobodilno fronto (TPLF), umrlo več sto vojakov na obeh straneh in tudi več sto civilistov. Ker je Abiy zaradi pandemije preložil parlamentarne volitve, ki bi morale biti junija, v TPLF trdijo, da nima več mandata za vodenje države. Že prej so mu očitali, da poskuša z reformami zmanjšati pristojnosti regij in centralizirati državo, v kateri živijo številne etnične skupine, ki govorijo različne jezike. Abiy je lani iz vlade izključil TPLF, ki je imela več desetletij glavno besedo v etiopskih vladah, čeprav Tigrejci predstavljajo le šest odstotkov Etiopijcev.
Humanitarna kriza
Po 4. novembru, ko je Abiy začel vojno proti TPLF z obtožbo, da napada vojašnice etiopske vojske, je po ocenah agencije Združenih narodov za begunce UNHCR vsaj 27.000 ljudi iz Etiopije zbežalo v Sudan. »Prihajajo izčrpani, prestrašeni. Hitro so morali zbežati, pogosto so lahko vzeli s sabo samo nekaj oblačil,« pravi Dana Hughes iz UNHCR v Nairobiju. UNHCR sicer ne sme vstopiti v Tigray in zato ne ve, kaj točno se tam dogaja. V TPLF pa trdijo, da so letala etiopske vojske v Mekellu bombardirala stanovanjska naselja, kar v Adis Abebi zanikajo. Množični beg ljudi z domov se nadaljuje, verjetno je vseh beguncev zdaj že 100.000.
