Toda psihologi vedo povedati, da na zavedanje o tem, zakaj je upoštevanje predpisov pomembno, kazen ne vpliva. Prav tako ne na dojemanje prometa ali nevarnosti zaradi kršenja pravil. Za spremembo vedenja je pomembnejše redno sankcioniranje istega prekrška kot pa visoka enkratna kazen. Višina kazni dolgoročno ne vpliva na vedenje, dokler ljudje ocenjujemo, da je tveganje, da bi nas pri prekršku dobili, dovolj majhno.
Seveda je za posameznika vsak prekršek določen šok, saj smo prepričani, da se nam to ne more zgoditi in da so zakonska določila napisana za nekoga drugega. Namen (visoke) kazni pa naj bi bil prav v tem, da nas odvrne od storitve prekrška. Za tiste, ki neumnosti na cesti počno namenoma, pa so visoke kazni, ki imajo posledično veliko število kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja, nujne, saj je takšnega posameznika vsaj začasno treba odstraniti iz prometa, nato pa poskušati skozi ponovno opravljanje izpita vplivati na njegovo vedenje in ga spremeniti v prid prometni varnosti.
Žal pa sama kazen ni dovolj. Ljudje se je bojimo šele takrat, ko vemo, da bo izterjana učinkovito in hitro. Hitreje ko je kazen po prekršku izterjana, večji učinek ima, saj je povezava med vzrokom in posledico močnejša. Kazen pa je najučinkovitejša takrat, kadar nas odvrne od tega, da bi prekršek, čeprav majhen, sploh naredili. Je bilo kazni preveč, njihova izterjava pa neučinkovita? Tudi to bi namreč lahko bil razlog, da so se na ministrstvu za infrastrukturo odločili, da nekatere kazni, predvsem za prehitro vožnjo po avtocesti ali »coni 30«, znižajo, pri čemer kazen za najhujše prekoračitve ostaja pri 1200 evrih. Gre za populizem ali pa zgolj plod resne analize, ki je dokazala, da prav vse visoke kazni nimajo učinka?
Dejansko z znižanjem višine kazni, ki je bolj prijazna do voznikov, država uvaja višjo stopnjo verjetnosti, da bodo kršitelji zaloteni. Na neki način uvaja sistemski nadzor nad hitrostjo in gradi višjo varnost, udeleženca na cesti pa prepušča lastni osebni rasti, koliko kršitev in s tem denarja bo sam prispeval v proračun ali pa bo sprejel civilizacijsko normo države, da se na cestah pač ne drvi. Tako razmišljajo tudi v Nizozemski, Švici, Nemčiji, Skandinaviji, v zadnjih letih tudi Franciji in Italiji.
Državljane bodo nižje kazni seveda razveselile, toliko bolj, ker je večina med nami takšnih, ki prekrškov ne delamo namenoma, temveč se nam zgodijo, najpogosteje zato, ker zaradi določenega stresnega dogodka za volanom občasno nismo zbrani. Kar pa seveda prekrška ne opravičuje. Zato bodimo za volanskim obročem previdni, z desno nogo pa nežni. Saj veste, nesreča nikoli ne počiva!
