Brez svetlobe na Zemlji ne bi bilo življenja. Pri ljudeh sončna svetloba vpliva na duševno počutje in je bistvena za številne procese in funkcije v telesu. Sama svetloba ni vidna. Šele ko svetloba udari v snov in se odbije nazaj od površine do naših oči, dobimo vizualni vtis. Vidna svetloba je elektromagnetno sevanje, ki sproži občutek svetlosti v vizualnem odzivu človeškega očesa.
Kako lahko svetloba vpliva na človeka
Kakovost naravne dnevne svetlobe je na splošno veliko boljša od umetne svetlobe. Značilnost dnevne svetlobe je njena naravno spreminjajoča se osvetljenost in svetlobna barva (barvna temperatura v kelvinih) skozi dan. To pomeni, da je naravna dnevna svetloba modrikasta z visokim številom kelvinov in visoko stopnjo osvetljenosti opoldne. Zvečer je dnevna svetloba rdečkasta z veliko nižjo stopnjo osvetlitve in kelvinov. Svetloba ima krono-biološki učinek na človeka in njegov ritem. V človeškem telesu svetloba sproži proizvodnjo hormonov in kot notranja ura nadzoruje spremembo med dnevom in nočjo.
Zvečer se sprosti hormon melatonin, ki je odgovoren za trajanje in kakovost spanja. Melatonin se sintetizira iz nevrotransmiterja serotonina, ki vpliva na duševno počutje. Melatonin pa je tudi antioksidant, krepi imunski sistem in zmanjša raven aktivnosti. Izpostavljenost svetli umetni svetlobi z velikim deležem modre svetlobe zvečer lahko močno škoduje zdravju ljudi. To je povezano z dejstvom, da občutljive ganglijske celice v mrežnici močneje absorbirajo krajše valovne dolžine v ultravijoličnem območju, tako da spet postanemo aktivni, namesto da bi se umirili. Premajhna izpostavljenost svetlobi čez dan zaradi senčnega vpliva vegetacije ali drugih dejavnikov življenjskega sloga lahko negativno vpliva tudi na človekovo razpoloženje. Sončna svetloba je zelo pomembna tudi v povezavi z vitaminom D, ki je v teh časih še kako pomemben.
Največji problemi umetne svetlobe
Obstaja več različnih dejavnikov. Naštel bom najbolj pogoste tri, s katerimi se srečujem v svoji praksi.
1. Modra svetloba
Presežek modre svetlobe, še posebej v prostorih kjer se zadržujemo pred spanjem, je zelo velik problem. Povzroča nespečnost, utrujenost, nervozo in druge s hormoni povezane tegobe, hiperaktivnost, probleme z očmi, AMD (starostna degeneracija makule) … Zvečer se pri računalniku, telefonu, tablici ali pred televizorjem izogibajte svetlobi z velikim delom modre svetlobe.
2. Utripanje
Svetilke, vključno s kablom, stikalom, transformatorjem, gonilnikom ali zatemnilnikom, lahko povzročijo bolj ali manj intenzivna elektromagnetna polja in utripanje. Oboje se lahko zelo razlikuje, odvisno od vrste, proizvajalca in situacije namestitve. Utripanje ki ga oko ne zazna je lahko še kako moteče za naše možgane. Seveda je odvisna tako frekvenca utripanja kot tudi več drugih dejavnikov. Utripanje sijalk lahko med drugim povzroča: napad epilepsije, utrujenost, glavobol, zmanjšano pozornost in učinkovitost pri delu …
3. CRI (color rendering index)
Kvantitativna mera zmožnosti svetlobnega vira, da razkrije barve različnih predmetov v primerjavi z naravnim svetlobnim virom. Odbije se lahko le tista barva, ki je prisotna v svetlobnem spektru danega svetlobnega vira. Za to je bil uveden indeks barvne izročitve Ra. Edini vir svetlobe z vrednostjo 100-odstotkov Ra je sončna svetloba. Na podlagi njihove spektralne porazdelitve moči (SPD) so umetne sijalke razvrščene glede na različne vrednosti Ra oziroma indeks barvnega upodabljanja CRI.
Prava pot pri izbiri umetne svetlobe
Za svetila, ki jih že imamo vgrajena, je žal edina pot meritev s profesionalnim spektrometrom. Izmerimo vsa svetila v danem bivalnem okolju in slaba zamenjamo, druga pa razporedimo glede na to, za kaj in v katerem času dneva se neki prostor uporablja. Žal tudi pri nakupu novih sijalk/žarnic proizvajalci ne podajo vseh podatkov, ki bi nam lahko povedali, ali je izdelek prijazen zdravju ali ne. Sam nikoli ne pristajam na to, da na račun zdravja moje družine varčujemo. Žal je tak način varčevanja v EU že nekaj let trend in nič drugače ni pri razsvetljavi.
Zato svetujem:
- Halogenske, na žarilno nitko in šele na koncu izbor LED-sijalke. Klasične varčne žarnice odsvetujem v vseh pogledih.
- Če kupujemo LED-sijalke, vedno izbiramo navoj E27, E14 ter GU10 in nikoli modulov, saj bomo s slednjimi vedno odvisni od proizvajalca luči, kakšno sijalko nam bo ponudil.
- Pri LED-sijalkah pazimo na barvno temperaturo (2700 Kelvinov ali manj), CRI (95 odstotkov ali več) in izberimo sijalke, ki se jih ne da zatemniti (večja možnost da ne bodo utripale, ni pa to zagotovilo).
Igor Šajn, direktor in ustanovitelj Stavbne biologije Slovenija
