Novinarska konferenca je minila povsem v znamenju ameriških volitev in dejstva, da predsednik Donald Trump ne priznava poraza, čeprav čestitke demokratu Josephu Bidnu za volilno zmago prihajajo iz vsega sveta. Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Organizacije ameriških držav (OAS) so potrdili, da so bile volitve poštene in brez prevar, o katerih govori Trump. Na vprašanje o tranziciji, ki jo Trump blokira, je Pompeo odgovoril, da je State Department pripravljen na tranzicijo v Trumpovo vlado, nato pa dodal, da svet opazuje, kaj se dogaja, in da bodo prešteli vse glasove, izbrali elektorje. Po njegovih besedah obstaja proces, ki ga določa ustava in skozi katerega bodo šli.
Nato je namignil, da morda res sprejema izid volitev, ko je dodal, da lahko svet zaupa, da bo tranzicija, ki je potrebna za delovanje State Departmenta, uspešna s predsednikom, ki bo 20. januarja 2021 na položaju. Dejal je, da pozna te zadeve, ker je bil "na drugi strani" tranzicije. Pompeo je bil član Trumpove tranzicijske ekipe po volitvah leta 2016. Na vprašanje, ali potem, če proces ni končan, tuji voditelji ne bi smeli klicati Bidna, Pompeo ni odgovoril.
Nekoliko pa se je razburil ob vprašanju, kakšno sporočilo pošilja svetu Trumpovo zavračanje priznanja poraza glede na to, da ZDA pogosto vzpodbujajo poštene in svobodne volitve na tujem ter poražence, naj se s tem sprijaznijo.
Pompeo je odgovoril, da je vprašanje smešno, tisti, ki ga je zastavil, pa to ve in zato ga je zastavil. Nato je skušal razložiti, da pogosto pride do situacij, ko ni vse jasno in je potrebno odkriti dejstvo, ali volilni izid res odseva voljo ljudstva in je potrebno prešteti vse glasove. K preštevanju vseh glasovnic sicer vztrajno skozi proces volitev pozivajo demokrati. Trump in njegovi privrženci so zahtevali konec štetja glasovnic, ko je začela njegova uvodna prednost v ključnih državah kopneti. Ko pa se je obrnilo in so televizije Bidna razglasile za zmagovalca, pa so začeli zahtevati, naj se preštejejo vsi glasovi.
Ameriški obveščevalci zaskrbljeni, kaj bo Trump počel z državnimi skrivnostmi
Washington Post poroča, da naj bi ameriške obveščevalce in strokovnjake za nacionalno varnost skrbelo, kaj bo predsednik ZDA Donald Trump počel z državnimi skrivnostmi, potem ko bo moral januarja oditi s položaja. Skrbi jih zaradi tega, ker je zelo zadolžen in jezen zaradi poraza na volitvah, ki ga še ni priznal. Trump je doslej že selektivno razkrival državne skrivnosti za napade na politične nasprotnike, pridobivanje političnih prednosti ali za postavljanje pred tujimi vladami, poroča Washington Post.
Predsednik se med vladanjem seznani s številnimi skrivnostmi, med drugim s postopkom sprožitve jedrskih raket, obveščevalnimi zmogljivostmi, na primer kje imajo ZDA vohune na tujem, in razvojem novih oborožitvenih sistemov. Vse to je lahko za tuje države dragocena zadeva, za katero so pripravljene drago plačati. Doslej ni nihče niti pomislil na nevarnost, da bi nekdanji predsednik ZDA razkrival državne skrivnosti. Vendar pa je Trump globoko zadolžen in jezen na uslužbence vlade, o katerih je prepričan, da so ga spotikali zadnja štiri leta, opozarja ameriški časnik.
Po drugi strani pa obveščevalce pomirja to, da Trump med prejemanjem obveščevalnih poročil ni bil nikoli pozoren na podrobnosti, obenem pa menijo, da ni nikoli prav razumel, kaj se dogaja. "Edini blagoslov je, da ni bil nikoli pozoren. Sposoben in informiran predsednik s Trumpovim značajem, bi lahko pomenil katastrofo," je izjavil nekdanji glavni pravnik pravosodnega ministrstva ZDA v vladi Georgea Busha mlajšega Jack Goldsmith.
Vsi se spomnijo leta 2017, ko je Trump v Ovalni pisarni sprejel ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in mu predal zaupno informacijo o skrajni skupini Islamska država, ki so jo ZDA dobile od Izraela. Avgusta lani je tvitnil vohunsko fotografijo iranskega raketnega izstrelišča, kar je Iranu dalo nekaj dodatnih informacij o tehnoloških zmogljivostih ameriške vojske za vohunjenje proti Iranu.
Strokovnjaki na izključujejo možnosti, da bi Trump kaj namenoma prodal, da zasluži, čeprav menijo, da je bolj verjetno, da mu bo kaj izletelo, ko se bo hvalil pred nekom, da naredi vtis. Čez dve leti zapade več sto milijonov dolarjev dolga, za katerega Trump jamči osebno in nekje bo moral najti denar. "Ljudje z velikim dolgom vedno vzbujajo skrb. Ljudje so krhka bitja. Ljudje v nevarnih položajih sprejemajo nevarne odločitve. Številni, ki so vohunili proti nam, so bili v dolgovih," je dejal nekdanji šef kabineta direktorja Agencije za nacionalno varnost Michaela Haydena Larry Pfeiffer.
