Donald Trump je demokrate le nekaj ur po zaprtju volišč obtožil prevare z glasovnicami. Tvitnil je, da so volitve ukradene in iz Bele hiše nato predčasno razglasil svojo zmago. In če je bilo na dan volitev v torek v spletnem brlogu, kjer zimujejo privrženci krilatice »Naredite Ameriko znova veliko«, še relativno tiho in zadržano, so se Trumpove besede dan pozneje že prelile v pravcati val. Ameriška skrajna desnica in konservativci so mobilizirali ključnika #VoterFraud in #StealTheVote, s čimer so na facebooku v zgolj nekaj urah poskrbeli za več kot 300.000 odzivov. Twitter ni zaostajal, predsednik je vklopil velike črke. Med drugim je v kasneje izbrisanem tvitu njegova administracija objavila potvorjeno naslovnico Washington Timesa, ki naj bi leta 2000 za predsednika napačno razglasila Ala Gorea. Izmišljena poročila o volilnih prevarah in nekatere teorije zarote so povzemali številni desni mediji, tudi v Sloveniji.

Trump poraza za zdaj torej očitno ne bo priznal, čeravno so to pred njim zmogli še vsi poraženci od leta 1896. Da bi bilo to morda vendarle pametno, mu je po poročanju ameriških medijev namignil celo zet Jared Kushner. Da so bile volitve »pravične« in da je izid »povsem jasen«, je sporočil tudi nekdanji predsednik George W. Bush. Ob vse večjih pritiskih mu je na twitterju med tem ob stran stopila prva dama Melania Trump, ki meni, da Američani zaslužijo poštene volitve. »Vsak veljavni – ne neveljavni – glas bi moral šteti. Našo demokracijo moramo zaščititi s popolno preglednostjo,« pravi. Njegov prvi odvetnik, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani je podobnih misli, za Fox News je zatrdil: »Obstajajo trdni dokazi, da so bile volitve ukradene v vsaj treh ali štirih, če ne celo 10 zveznih državah.« Zaenkrat teh neizpodbitnih dokazov sicer ni na spregled, zaradi česar številni strokovnjaki po eni strani ocenjujejo, da je le malo možnosti, da bi pravno izpodbijanje dejansko vplivalo na rezultate, na drugi pa opozarjajo, da bi lahko Trumpova stališča dodatno razdelila že tako močno razdeljen ameriški narod. Independent poroča, da ima republikanski poraženec v načrtu celo obuditev množičnih srečanj, podobnih tistim iz predvolilnega obdobja.

Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Nevada, Georgia, Arizona

Še prej pa je na vrsti pravna artilerija. BBC poroča, da so se republikanci v Pensilvaniji med drugim pritoževali zaradi omejenega dostopa tako imenovanih volilnih opazovalcev, ki jih lahko aktivirajo v obeh taborih in so tam zato, da zagotavljajo transparentnost preštevanja glasovnic. Nekaj podobnega se je po njihovem pripetilo tudi v Michiganu, kjer pa je sodišče zaradi neutemeljenih trditev Trumpov tabor že zavrnilo. Zaradi novega koronavirusa so bile namreč v številnih volilnih okrajih uvedene dodatne omejitve, kar je povzročilo zmedo podobno tisti v Filadelfiji, kjer ni bilo povsem jasno, kako blizu preštevalcem glasov smejo opazovalci. Glede na naravo teh očitkov pa republikancem v Pensilvaniji, v deželi Deklaracije o neodvisnosti ZDA, preostane samo morebitna izločitev nekaterih poštnih glasov. Tamkajšnjo sodišče je namreč odločilo, da pridejo v poštev le glasovnice, ki so jih volišča prejela do 17. ure v petek, hkrati pa so morale biti te glasovnice oddane najkasneje na dan volitev, torej prejšnji torek. »Toda tožba in morebitna odločitev sodišča bi vplivala na volitve le v primeru, da bi bil končni volilni rezultat v Pensilvaniji resnično majhen,« je ob tem pojasnil odvetnik Jonathan Diaz iz nestrankarske organizacije Campaign Legal Center, ki nudi pravno pomoč volivcem. Trenutna razlika je slabih 46.000 glasov.

Predsednikova pravna ekipa je »zaradi tako imenovanih anomalij na dan volitev« prav tako napovedala ponovno štetje v Wisconsinu, kjer pa pravna sredstva pravzaprav niti niso potrebna, saj je razlika med kandidatoma znaša manj kot odstotek, kar nanese dobrih 20.000 glasov. Do ponovitve štetja bo prišlo šele potem, ko bodo prešteti vsi glasovi, skrajni rok za to pa je 17. november. Profesor Richard Briffault z univerze v Columbii je pojasnil, da so v Wisconsinu glasove ponovno šteli tudi na prejšnjih volitvah, a da se je izid spremenil za vsega sto glasov. V Nevadi pa naj bi bilo po navedbah republikancev spornih več tisoč glasov, in sicer naj bi šlo za glasove ljudi, ki so se pred volitvami odselili iz zvezne države, a so nato vseeno glasovali. Bivši Nevadčani lahko sicer glasujejo, če so zvezno državo zapustili do 30 dni pred volitvami. Glasujejo lahko tudi študentje, ki študirajo drugje v Ameriki. Razlika v prid Bidna med Utahom in Kalifornijo pa je ta trenutek dobrih 34.000 glasov. Še bolj napeto je bilo v Georgii, kjer so demokrati zmagali za vsega dobrih 10.000 glasov, je pa res, da je tu vprašljivih vsega nekaj deset glasovnic, republikanci so namreč trdili, da je ena izmed volilnih uradnic med poštne glasove vmešala 50 že preštetih glasovnic. Zadnji kamen spotike je v Arizoni, Trumpova ekipa pa v deželi Velikega kanjona opozarja, da naj bi imeli na nekaterih voliščih težave z napravami za štetje glasov, zaradi česar domnevno niso bili prešteti vsi glasovi. Z arizonskega ministrstva so zadevo označili kot iskanje igle v kopici sena.

Iz Bele hiše naravnost v zapor?

Poplava lažnih novic na omrežjih in pravni boj predsednika v odhodu pa ne bi smel biti presenečenje, saj po poročanju Politica Trump zgolj uresničuje svoje napovedi, potem ko je že med poletjem sestavljal povolilno pravno ekipo. Portal izpostavlja, da Trumpova administracija v mesecih pred volitvami ni le načrtno in napačno zatrjevala, da se štetje glasov ne bi smelo nadaljevati po dnevu volitev, temveč je za nameček z več ducat tožbami skušala omejiti število poštnih glasovnic. Volilne raziskave so bile namreč jasne – medtem ko republikanci raje hodijo na volišča, so demokrati precej bolj naklonjeni oddaji glasu preko pošte. Pred volitvami je recimo več kot polovica podpornikov Bidna napovedala, da bo svojega kandidata izbrala na ta način.

A medtem ko so številni politični komentatorji v luči dogodkov Trumpa razglasili za slabega poraženca, njegovi najtesnejši sodelavci zavračanje volilnega izida in spodkopavanje demokracije pojasnjujejo z »bojem do zadnjega«. Je pa res tudi, da Trumpu po odhodu iz Bele hiše, kot poroča Independent, grozi 15 civilnih in kazenskih postopkov. Ministrstvo za pravosodje v ZDA je namreč leta 1973 ameriškim predsednikom podelilo imuniteto v okviru njihovega opravljanja funkcije. Ta privilegij je Trumpa skozi leta predsedovanja ščitil pred nekaterimi preiskavami, tožbami, med drugim tudi v primeru obtožb glede utaje davkov. Njegov nekdanji osebni odvetnik Michael Cohen, s katerim sta že lep čas v hudem sporu, je celo dejal, »da bi lahko Trump postal prvi predsednik, ki bi iz Bele hiše odšel naravnost v zapor«.