»Nihče ne ve, kje so,« pravi Erika Pinheiro, direktorica edine nevladne organizacije, ki deluje na obeh straneh meje, v Los Angelesu in v Tijuani, ter ubežnikom, ki ostanejo na meji, nudi brezplačno pravno pomoč. Vodja organizacije Al Otro Lado pravi, da je večina staršev teh 545 begunskih otrok najbrž nekje v Mehiki, kjer si obupano prizadevajo, da bi spet videli svoje otroke, ki so ostali v ZDA, čeprav je to nemogoče. Drugi so izginili v Hondurasu, Gvatemali ali El Salvadorju. Najbrž jih ni tako malo, ki so jih ubili. Šestdeset teh otrok je bilo takrat, ko so jih nasilno ločili od staršev, mlajših od pet let. Erika Pinheiro pomaga prebežnikom in njihovim otrokom praktično že od tedaj, ko je končala študij na univerzi v Georgetownu. Združila je mnoge družine in »osvobodila« mnoge, ki so obtičali na meji v prizadevanju, da bi v obljubljeni deželi poiskali azil. Četudi je predsednik Trump po burnem odzivu domače in mednarodne javnosti prekinil sporno prakso, v kateri je starše ločeval od njihovih otrok, jih strpal v zapor, nekatere otroke pa celo zaprl v kletke, so kasneje ameriški mediji odkrili, da je pilotski del programa ločevanja otrok od staršev potekal, še preden je Trump razglasil politiko nične tolerance do ilegalnega priseljevanja. Sodišče je leta 2018 zahtevalo, da se najdejo starši teh otrok, vendar prostovoljcem to še do danes ni uspelo. Pogosto tudi zaradi skromnih podatkov, ki jih imajo na voljo pri pristojnih oblasteh. Največkrat sta znana le ime in država izvora.
Ne morejo najti staršev otrok
Pred dvema letoma so ameriške oblasti na meji med Mehiko in ZDA več kot 5500 otrok prebežnikov ločile od njihovih staršev, ki so jih aretirali, zaprli in kasneje večinoma izgnali. Za starši več kot 500 teh otrok danes ni več sledu.
Erika Pinheiro opozarja, da 545 otrok, ki jih je Trumpova politika nične tolerance do ilegalnega priseljevanja nasilno ločila od njihovih staršev, svojih staršev najbrž ne bo več videlo, saj jih je nemogoče najti.
