To je znak, da je narava v tem delu še precej nedotaknjena, pravi Shalova, a opozarja, da je zaradi nezakonitega poseka in odlaganja smeti vse bolj ogrožena. Shalova ima okoli 150 panjev in v svojem podjetju je zaposlila svojega moža. Muslimanski par se je posla lotil na moderen način. Svoj organski med Shalova proda še enkrat dražje, kot stane v trgovini. Poleg ovčereje in pridelave sira je čebelarjenje eden močnejših virov prihodka v tej regiji. Shqipe Shala je nove ideje za proizvodnjo medu dobila v tujini – na delavnici v Nemčiji se je naučila marsikaj novega in pridobila znanje, ki ga zdaj na tečajih v domovini posreduje naprej. Pogosto jo obiščejo tudi kosovski okoljski aktivisti. Shalova namreč poskuša čebelariti na način, ki najbolj ustreza naravnim potrebam čebel. Ohranjena narava je eden od pogojev takšnega čebelarjenja in Shalova se zaveda, da bo na koncu izgubila svoje čebele, če se bo nadaljeval nelegalen posek v šarplaninskem nacionalnem parku. Prav tako jo skrbi, da na Kosovu, tako kot v Albaniji, gradnjo hidroelektrarn še vedno štejejo za okolju prijazen projekt, ne glede na to, kako te poškodujejo in vplivajo na naravno okolje. Težava je tudi v tem, da približno 50.000 hektarjev nacionalnega parka varuje le osem čuvajev, direktor parka Bajram Kafexholli pa pravi, da bi jih moralo biti vsaj trikrat toliko.
Če bodo gozd posekali, bo izgubila svoje čebele
Shqipe Shala je ena redkih čebelark med pretežno moškimi kolegi na Kosovu. Sezona pobiranja medu je sicer že mimo, a kljub temu Shalova še vedno redno obiskuje svoje čebele. Panje je zaščitila z električno ograjo, medvedov je namreč v okolici Prizrena, drugega največjega mesta na Kosovu, še vedno dovolj, na obronkih nacionalnega parka Šar planina pa so poleg njih doma še risi in volkovi.
Ena redkih čebelark na Kosovu, Shqipe Shala, ne skrbi le za 150 panjev čebel, temveč si prizadeva tudi za ohranitev okolja na obronkih šarplaninskega nacionalnega parka.
