Nad kolesarje na letošnji Vuelti je posijalo sonce. Lepo vreme pa je na zahtevni etapi najbolje godilo Primožu Rogliču, ki je prvi prispel na vrh prelaza Alto de Moncalvillo. Nova etapa s ciljnim vzponom sicer še ni naredila ključnih razlik med najboljšimi, je pa še dodatno zožala krog kandidatov, ki še lahko upajo na končno slavje.

Dumoulin odšel domov

Na začetku 164-kilometrske etape od Logronu do prelaza Alto de Moncalvillo ni bilo nič novega. V beg se je podalo sedem kolesarjev, ki so si do prvega vzpona na Puerto de la Raso - ta se je začel po prevoženih stotih kilometrih - privozili pet minut prednosti. Glavnini je po pričakovanju tempo narekovala ekipa Ineosa, ki je v ospredju skrbela za nosilca rdeče majice Richarda Carapaza. Ne prav prijetno novico je že pred začetkom etape sporočila nizozemska ekipa Jumbo-Visma, ki je ena glavnih izzivalcev Ineosa in katere kapetan je Primož Roglič. Na startu osme etape se ni pojavil Tom Dumoulin, ki se je po posvetu s celotnim moštvom odločil, da odstopi in se v miru pripravi na naslednjo sezono. Roglič je tako ostal brez pomembnega člana, ki bi mu lahko nudil pomoč na zahtevnih vzponih, ki še prihajajo.

Movistar noge ogrel že na Puerto de la Raso

Takoj ko se je glavnina začela vzpenjati na prvi vzpon dneva - 9,8 kilometrov dolg klanec druge kategorije s povprečnim naklonom 5,3 odstotka - se je na čelo postavila ekipa Movistarja, ki je močno dvignila tempo. V slabih desetih kilometrih vzpona je zaostanek za ubežniki več kot prepolovila. Na vrhu so najboljši zaostajali zgolj še dve minuti in dvajset sekund, v glavnini pa je bilo zgolj še okoli štirideset kolesarjev. Movistar ni popuščal niti na spustu in na ravnini do zaključnega vzpona, z ostrim tempom so ubežnike strli že pred začetkom zahtevnega ciljnega vzpona, ko se je dirka povsem razživela.

Dobrih osem kilometrov hudega boja

Zaključni vzpon na Alto de Moncalvillo še ni spadal v ekstra kategorijo, a je bil vseeno zelo težak. Po 8,3 kilometrih klanca s povprečnim naklonom več kot devet odstotkov, so kolesarji cilj prečkali na 1490 metrih nadmorske višine. Špansko kolesarsko moštvo s čela glavnine ni sestopilo niti ob začetku strmega klanca in je še naprej narekoval oster tempo, kateremu je sledilo vedno manj kolesarjev. Ko so Špancem malenkost pošle moči, se hitrost ni zmanjšala. Na čelo so se postavili kolesarji Jumbo-Visme in še naprej močno redčili skupinico kolesarjev. Če smo v prvem tednu podobne akcije Movistarja gledali z ekipo Ineosa, so tokrat odlično sodelovali Španci in Nizozemec, ki so poskrbeli, da je Carapaz pet kilometrov pred ciljem ostal brez pomočnikov. Ko je Carapaz ostal sam, je v ospredje stopila še ena izjemno močna ekipa EF Pro Cycling, katere član je Hugh John Carthy, pred današnjo etapo drugi v skupnem seštevku. Prav Carthy je bil prvi od kapetanov, ki je sprožil napad. 3,5 kilometra do cilja se je odlepil od ostalih kolesarjev, sledil pa mu je lahko le Sepp Kuss. Čeprav sta se kolesarja za nekaj trenutkov odlepila, sta bila kmalu ujeta s strani še šestih kolesarjev.

Rogličev napad v slogu »nindže«

Tokoj ko je bilo skupaj osem kolesarjev, je napad uprizoril Carapaz in sledil mu je lahko le mož v zeleni majici. Do konca je bilo še dva kilometra in že je kazalo, da bosta rdeča in zelena majica obračunali med seboj, a so se dvojici za trenutek vseeno uspeli priključiti še Dan Martin, Carhy in Aleksandr Vlasov. Dober kilometer do konca pa silovit napad Slovenca, ki je zaradi zelene majice v teh dneh na družbenih omrežjih dobil vzdevek nindža. Tempu Rogliča je lahko sledil le Carapaz, ki je vmes tudi sam poskusil z napadom. Ta napad je bil jalov in Slovenec je odgovoril še bolj silovito. V izjemno zahtevnih zadnjih metrih etape si je privozil 13 sekund prednosti pred Ekvadorcem, tretji Martin pa je zaostal že 28 sekund. Ker je Roglič za zmago prejel tudi 10 bonifikacijskih sekund, se je v skupnem seštevku Carapazu približal na zgolj 13 sekund zaostanka in po novem zaseda drugo mesto. »Ko se ponudi dobra priložnost za zmago, moraš poskusiti in se zanesti na občutek ter si reči: tukaj grem. Vedno rad zmagam. Čim se ponudi majhna priložnost, jo zagotovo skušam izkoristiti. Bilo je res zelo težko, a sem tudi presrečen, da mi je danes uspelo zmagati na etapi,« je v cilju razlagal Kisovčan, ki je priznal da je zahteven vzpon prekolesaril prvič v življenju. Tretji v skupnem seštevku je sedaj Martin, ki je tudi prehitel Carthya. Ta je bil četrti tudi na današnji etapi, a je zaostal 44 sekund. Ta četverica je tudi edina, ki se v skupnem seštevku nahaja znotraj ene minute.