Radenko Mijatović bo vsaj do leta 2024 ostal na položaju predsednika Nogometne zveze Slovenije. Njegovo kandidaturo je podprlo 27 od 29 delegatov, ki so sodelovali na skupščini zveze v virtualnem okolju. Mijatović v tekmi za drugi mandat na čelu NZS ni imel tekmeca, kar pomeni, da se bo v poslovni stavbi zveze na Brdu pri Kranju nadaljevala ustaljena praksa zadnjih let.
Mijatoviću je za izvolitev čestital tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je izpostavil, da je NZS »urejena, uspešna in pregledna zveza«. Na položaju podpredsednikov NZS sta ostala Danilo Kacijan in Stanko Glažar, ki sta se jima po slovesu Francija Zavrla in Milana Jarca s podporo ljubljanske in mariborske medobčinske zveze pridružila Gvido Mravljak in Dejan Germič. V tekmi za podpredsednico je iz igre izpadla Tamara Šnofl, ki je kandidirala na predlog dvaindvajsetih klubov, a ji je nogometni sistem namenil samo pet glasov. »Kandidaturo sem oddala, ker sem želela opozoriti, da v nogometu obstajamo tudi ženske, in ker je treba v težkih časih pomagati tudi manjšim klubom,« je izpostavila.
»Odločitve za kandidaturo ni enostavno sprejeti, a je vse lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. V preteklosti smo naredili veliko dobrega, vendar se moramo osredotočiti na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga v novem mandatu bo upravičiti zaupanje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu,« je po izvolitvi povedal Radenko Mijatović, ki bo v prihodnjih dneh sprejel odločitev o statusu selektorja mlade reprezentance Primoža Glihe. Obstaja zelo velika verjetnost, da bo NZS prisluhnila upornikom z igrišča in zamenjala selektorja.
