V posvetovalni komisiji za reševanje problematike priseljevanja v Kranju, v kateri delujejo poleg občine še predstavniki drugih območnih institucij, so pripravili 24 predlogov za spremembe zakonodaje o tujcih, ki niso iz držav EU. Med drugim predlagajo, naj se deficitarni poklici določajo lokalno. Prijava prebivališča naj bo mogoča samo ob fizični prisotnosti vseh udeleženih v upravnem postopku, saj se včasih zgodi, da imajo tujci v Sloveniji le prijavljeno prebivališče, kar je osnova za socialne pravice, bivajo pa v drugih državah. Za prijavo prebivališča bi bila obvezna lastniška ali najemna pogodba za prebivališče, predlagajo tudi določitev minimalnih bivalnih standardov, ki bi preprečevali fiktivne prijave prebivališča, hkrati pa bi zagotavljali »človeka dostojne bivalne pogoje«.

Omejevanje socialnih pravic bi jih pahnilo čez rob

Uveljavljanje socialnih pravic bi bilo po predlogu Kranjčanov možno šele po petih letih stalnega prebivališča v naši državi. Od tujcev bi zahtevali tudi izpit iz osnovnega znanja slovenskega jezika ob prvem podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje oziroma najpozneje po enem letu bivanja v Sloveniji, ob pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje pa izpit iz naprednega znanja slovenskega jezika. »Pogoj za pridobitev stalnega dovoljenja za bivanje naj bo osemletno neprekinjeno legalno bivanje pri nas. Če oseba izpolnjuje še dodatne pogoje, naj se ta čas skrajša na štiri leta, predvsem pa v zadnjih štirih letih ne sme prejemati socialnih prispevkov,« predlagajo. Upravne enote bi po predlogu kranjske komisije vsake tri mesece preverjale, ali tujci res prebivajo na navedenem naslovu v Sloveniji.

Odziv ministrstev za notranje zadeve in za delo na MO Kranj še pričakujejo. V nevladnih organizacijah pa menijo, da gredo nekateri predlogi v napačno smer, saj bi še bolj otežili vključevanje priseljencev.

Ne najšibkejšega člena, lotiti se je treba celotne verige

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije med drugim meni, da je treba vzpostaviti učinkovit in realen sistem upravljanja ekonomskih migracij, na podlagi katerega bi posamezne občine ali regije načrtovale priseljevanje glede na potrebe lokalnega gospodarstva. »Določitev minimalnih bivalnih standardov in preprečevanje fiktivnih prijav je smiselno, problematično pa je omejevanje socialnih pravic. Mnogi priseljenci pogosto opravljajo najslabše plačana dela in jih delodajalci nemalokrat izkoriščajo, zato bi to mnoge pahnilo v še večjo revščino,« opozarja Zlatar in podobne posledice napoveduje tudi podaljševanju obdobja za pridobitev stalnega bivanja. »Vsekakor pa je smiselno preprečevanje fiktivnih namestitev in zlorabe izkoriščanja socialnih transferjev, saj tovrstni pojavi dajejo negativno podobo vsem priseljencem in tako dodatno otežujejo njihovo vključevanje v družbo,« opozarja.

Goranu Lukiću iz Delavske svetovalnice se stvari, ki so vzniknile iz »javne debate o fiktivnih prebivališčih«, zdijo sprevržene. »Ne samo da imamo predlog novega zakona o tujcih, ki bo zaradi novih restrikcij drastično posegel v družinsko življenje tujcev. Vzporedno imamo še politično sproženo gonjo upravnih enot proti 'fiktivnim prijavam prebivališč',« opozarja. »V praksi to že pomeni gonjo proti najšibkejšemu členu – delavcu, ki je prišel v Slovenijo v firmo, ki ga vrže v tovornjak in goni po celi Evropi mesece in mesece, ali ki je prišel v Slovenijo zato, da ga 'gazda' napoti v Nemčijo na gradbišče, pa potem v Belgijo, Nizozemsko… In zdaj je prav ta delavec, ki ure in ure vozi kamion pod GPS-nadzorom šefa, ki ure in ure dela na gradbišču v Nemčiji – problem. Zdaj bo on tisti, ki bo moral iti na zagovor na upravno enoto dokazovat, da dejansko biva na prijavljenem naslovu, zdaj bo on tisti, ki bo na koncu lahko imel celo policijo za vratom. In teh oseb je po določenih ocenah lahko nekaj deset tisoč,« opozarja Lukić z naštevanjem primerov iz prakse. »Po drugi strani pa 'šefi' in 'gazde' teh istih delavcev veselo ustanavljajo firme na zalogo in ko jih začne preganjat Furs, pač skočijo naprej v drugo firmo, v 'okostnjaku' pa pustijo delavce in izvršbe Fursa. In potem imamo na enem naslovu več sto firm,« opozarja na težavo, ki se je pristojni ne lotevajo, pa bi se je po njegovem morali.