Eno od petih mest, s katerimi je pobratena Škofja Loka, je Maasmechelen. Sodelovanje med mestoma je posredno vplivalo na idejo, ki jo je med obiskom Belgije dobil Igor Drakulič, predsednik zadruge Lokatur, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Ko je bil tam kot koordinator povezovanja s pobratenim mestom, so mu pokazali velik sistem ponovne uporabe. »Imajo velike centre, trgovine ponovne uporabe, kjer lahko kupiš vse, kar potrebuješ,« je povedal Igor Drakulič, ki je v Belgiji spoznal tudi, kako deluje podjetje Kringwinkel.
Socialno podjetništvo v Belgiji
Ta ob državni podpori izobražuje in zaposluje ljudi s socialnega roba, ki med drugim dobijo delo v predelovanju odsluženih izdelkov iz lesa v nove za ponovno uporabo. »V Belgiji si lahko za tisoč evrov opremiš stanovanje. Če ne pretiravaš z razkošjem, lahko dobiš solidno blago za zelo dober denar. To so stare stvari, ki jih obnovijo, da niso razcefrane in raztrgane, država pa subvencionira delovna mesta,« je razložil in dodal, da bi tudi v Sloveniji lahko šli v takšno smer socialnega podjetništva, ko s sofinanciranjem države družba na en mah pride do novih delovnih mest za ranljive skupine in do ekoloških izdelkov po zmerni ceni.
Ko je videl, kako deluje tamkajšnji sistem, je bil le še korak od izpeljave ideje, da bi nekaj podobnega, seveda v precej manjšem obsegu, poskusili tudi v Škofji Loki. Svojo zamisel o ponovni uporabi lesa je s svojo zadrugo Lokatur predstavil v lokalnem okolju in skupaj s podjetjem M Sora, občino Žiri, razvojno agencijo Sora in Šolskim centrom Škofja Loka pripravil okoli 90.000 evrov vreden projekt Lesni feniks, ki ga sofinancirata Evropska unija iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in država Slovenija v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020.
Tako so lahko dijaki lesarske šole vzeli v roke odslužena okna in vrata. S pomočjo podjetja M Sora so z njih odstranili premaze in impregnacijska sredstva, ki so obremenjujoča za okolje, in naredili nove izdelke, uporabili pa so še lesene ostanke iz industrije. Izdelali so oziroma še vedno izdelujejo klopi, leseno stranišče, ležalnike in pregrado za preoblačenje.
Predavanja o krožnem gospodarstvu
Dvajset klopi bodo postavili ob sprehajališčih na različnih lokacijah v Žireh, preostali izdelki pa že stojijo na tamkajšnjem kopališču. »V projekt smo se vključil, ker si želimo, da bi občani imeli možnost sprostitve v naravi in da bi jih ozaveščali, kaj vse je mogoče reciklirati. Poleg tega imamo v projektu uspešno žirovsko podjetje, evropska sredstva, ki so na voljo, pa želimo porabiti za kaj koristnega,« je povedal župan občine Žiri Janez Žakelj.
Pri izdelavi lesnih izdelkov so sledili zniževanju količin odpadkov, preprečevanju nastajanja novih odpadkov in ponovni uporabi materialov, obenem pa so informirali prebivalstvo o možnih prehodih v krožno gospodarstvo. S tem namenom so Ekologi brez meja organiziral predavanja v občinah Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas - Poljane ter predvajali tudi dokumentarni film Smeti. »Predavali so s področja lesa in ekologije. Interes med ljudmi za to tematiko je, eni so bolj ozaveščeni, drugi manj. Radi bi se osredotočili na tiste, ki še niso ozaveščeni,« je razložil Igor Drakulič.
