Zadnje zasedanje obrambnih ministrov pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v najpomembnejši članici zavezništva, Združenih državah, bo prineslo razpravo o stanju v najdlje trajajoči misiji 71-letnega zavezništva, v Afganistanu. Čeprav v Katarju potekajo mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani, se pod Hindukušem nadaljuje skoraj dvajsetletna vojna talibanov proti vladnim silam in enotam Nata. Ta čas poteka že druga ofenziva talibanov ta mesec. Po napadih v južni provinci Helmand zdaj napredujejo v severni provinci Takhar, kjer nadzorujejo že enajst od šestnajstih okrožij.
Ni navdušenja nad hitrim umikom
Zveza Nato je trenutno v Afganistanu prisotna še z 12.000 vojaki, kar je manj kot desetina vseh, ki so bili tam na vrhuncu vojne leta 2007. Glavnino trenutno še predstavljajo ameriški vojaki, a tudi teh 8000 bi predsednik Donald Trump rad v domovino pripeljal še pred božičem. Nad njegovo enostransko obljubo niti v Natu niti v afganistanski vladi niso navdušeni. Prehiter umik sil bi namreč močno povečal nevarnost, da bo mirovnim pogovorom sledila državljanska vojna. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg poskuša pred zasedanjem obrambnih ministrov v diplomatskem jeziku pomirjati, da enostranski umik ameriških sil ni načrtovan.
»Zavezniki smo skupaj prišli v Afganistan, skupaj se prilagajamo razmeram in skupaj bomo tudi zapustili Afganistan,« je dejal Stoltenberg in večkrat poudaril, da bo odločitev o zmanjšanju števila sil v državi temeljila na oceni aktualnih razmer. Zavezništvo po njegovih besedah Afganistancev ne bo pustilo na cedilu, državi pa se zdaj ponuja edinstvena priložnost v zadnjih desetletjih za mir. Toda talibani se ne držijo februarskega dogovora z Američani, da bodo prekinili napade. Prav tako morajo izpolniti še svoje zaveze o opustitvi vseh stikov z Al Kaido in drugimi terorističnimi organizacijami, je spomnil Stoltenberg.
Dvojna trenja s Turčijo ostajajo
Ministrsko zasedanje bo tudi priložnost potipati, ali so se odnosi med Grčijo in Turčijo zaradi napetosti v vzhodnem Sredozemlju kaj izboljšali. Stoltenberg upa, da bodo lahko še okrepili mehanizem za zmanjšanje napetosti, ki so ga za svoji dve članici vzpostavili v Natu. A želje so eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Turčija v zadnjih dneh z raziskovalno ladjo Oruc Reis ponovno širi svoje območje raziskovanja morskega dna za ogljikovodiki, kar je vnovič razbesnelo Grčijo. Ta zdaj ne zahteva samo evropskih sankcij proti Turčiji ter popolne ukinitve carinske unije z EU, temveč od največjih evropskih izvoznic orožja (Španije, Italije in Nemčije, ki sicer posreduje v sporu med Ankaro in Atenami) tudi prepoved prodaje orožja svoji vzhodni sosedi. »Za Nato je najpomembnejše, da imamo komunikacijske kanale za zmanjšanje napetosti,« je dejal Stoltenberg o nedavno vzpostavljenem rdečem telefonu med Ankaro in Atenami.
To ni edina točka trenja med Natom in njegovo najpomembnejšo članico na južnem loku. Turčija je pred dnevi ob Črnem morju testirala tudi ruski protizračni obrambni sistem S-400. Tako kot je iz Washingtona prišlo nedvoumno opozorilo, da bi integriranje tega sistema v turško obrambo poslabšalo odnose z ZDA, je bil tudi Stoltenberg povsem nedvoumen. »Sistema S-400 se ne more integrirati v Natov obrambni sistem,« je dejal in tako opozoril, da članice zavezništva pač ne morejo uporabljati ruskega orožja.
