»Prav žalosten sem. Kot bivši policist, bivši uslužbenec ministrstva za notranje zadeve. Sprašujem se, kako preiskovalci sploh lahko hodijo v službo, najbrž s kepo v želodcu,« dogajanje v policiji z zaskrbljenostjo spremlja Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede.
Obračun s policijo je tretja Janševa vlada začela že na ustanovni seji, od tedaj pa se politični vplivi nanjo le še kopičijo. Povsem jasno je, da je vladajoči politiki trn v peti kriminalistična policija z nacionalnim preiskovalnim uradom na čelu. Po mnenju prodekana fakultete za varnostne vede Branka Lobnikarja je povsem jasno, zakaj. Zaradi nedelujoče opozicije vlado pri njenih nečednih rabotah »ogrožajo« predvsem preiskovalni organi, ki jih zato vlada poskuša onemogočiti. Lobnikar pritiske na NPU, kaznovanje motečih in premalo poslušnih ter hitre menjave vodstva označuje za kastracijo »slovenskega FBI«.
Kot priča raziskava, ki jo je za Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, le 8,3 odstotka vprašanih meni, da kadrovanje na vodstvenih položajih v policiji poteka po strokovnih kriterijih. Več kot polovica anketirancev je prepričanih, da so vodstvenih kadri nastavljeni politično, še dobra četrtina pa, da gre za kombinacijo strokovnih kompetenc in politične kompatibilnosti. Glede na negativno selekcijo, po kateri v zadnjem času poteka kadrovanje v vrhu policije, takšno mnenje javnosti niti ne preseneča.
