Državni zbor je leta 2013 v ustavo vpisal fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki državnih proračunov srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja. Odstop od tega načela, ki je v ustavo mnogih držav članic EU vpisan na pobudo unije, je mogoč zgolj v izjemnih okoliščinah. Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma pojasnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, je takšen odstop mogoč, kadar je država soočena z resnim gospodarskim upadom in kadar ima določen neobičajen dogodek, na katerega ni moč vplivati, pomembne posledice za finančno stanje države. Da so nastopili takšni pogoji, ugotovi vlada po prejetju ocene, ki jo pripravi fiskalni svet. Kračun je ob tem pripomnil, da je bil vrstni red v resnici nekoliko drugačen, saj so v fiskalnem svetu vladno zaprosilo za pripravo ocene o izjemnih okoliščinah in torej možni zamrznitvi fiskalnega pravila prejeli kar sočasno z že pripravljenimi proračunskimi dokumenti.
Gospodarska negotovost večja od tiste med globalno recesijo
Da so nastopili pogoji za začasen odstop od fiskalnega pravila oziroma srednjeročne uravnoteženosti, je bilo ob razkoraku med leta 2019 napovedanim realnim BDP v letošnjem in prihodnjem letu ter dejanskim BDP-jem jasno že marca. »V 2020 beležimo močan upad, napoved iz 2019 pa je napovedovala kontinuirano rast, ki bi se nadaljevala v 2021 in dalje. V resnici imamo med temi številkami velik razkorak, kar dokazuje, da je gospodarski upad resen,« je pojasnil Kračun. »Lani so nam vse institucije napovedovale približno triodstotno gospodarsko rast, letošnje napovedi pa predvidevajo 6- do 10-odstotno krčenje gospodarstva,« je predstavil številke. Za 2020 in 2021 so tako izpolnjeni pogoji za zamrznitev fiskalnega pravila, projekcije za naprej pa so za zdaj še preveč negotove.
Fiskalni svet v proračunskih dokumentih vidi nakazano ekspanzivno fiskalno politiko v 2021, ki je glede na pričakovane razmere proticiklična in kot takšna ustrezna, je ocenil Kračun. Ob tem je opozoril, da izračuni kažejo, da so načrtovani izdatki ob sicer dovoljenem začasnem odstopanju od srednjeročne uravnoteženosti previsoki.
Trenutna gospodarska negotovost je sicer že presegla negotovost iz obdobja globalne recesije leta 2009. V zadnjem desetletju je bila negotovost sicer precej povečana še leta 2012 ob sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ in ob sanaciji bank, je razložil Kračun.
Zaskrbljujoče visoki odhodki tudi brez upoštevanja izdatkov, povezanih s covid-19
V fiskalnem svetu so se pri pripravi ocene osredotočili tudi na očiščene odhodke, torej brez odhodkov, povezanih s covid-19 ukrepi. »Rast odhodkov je visoka, še posebej zadnje tri mesece, kar nas zelo skrbi,« je povedal član fiskalnega sveta Tomaž Perše. Opozoril je, da trenutne razmere ne bi smele biti izkoriščane za ukrepe, ki strukturno slabijo položaj javnih financ. »Tveganje vidimo pri raznih izrednih uskladitvah pokojnin, zaskrbljujoča pa je tudi rast stroškov dela, kar se denimo kaže v napredovanjih in izplačilih za delovno uspešnost,« je pojasnil Perše in poudaril, da »fiskalni svet poziva vse nosilce ekonomske politike, da uravnavajo javno porabo v okvirih, ki ne bodo ogrožali srednjeročne vzdržnosti javnih financ«. V nasprotnem primeru namreč tvegamo, da bomo imeli ob izhodu iz krize močno zmanjšan manevrski prostor za delovanje v prihodnosti.
Da se bodo odhodki tudi brez covid-19 ukrepov zaradi načrtovanih investicij povečali za 17 odstotkov, je povedala članica sveta Alenka Jerkič. Pojasnila je, da za naslednji dve leti predvideno pospešeno koriščenje evropskih sredstev ne poslabšuje javnofinančnega položaja in je torej zelo dobrodošlo. »Vendar pa je predviden tudi zelo visok porast investicij iz domačih virov, kar je eden glavnih razlogov za načrtovan visok primanjkljaj v naslednjih dveh letih,« je pojasnila. »Pomembno je, da so investicije iz javnih sredstev resnično namenjene krepitvi gospodarskega potenciala, tako da breme v krizi povečanega dolga ne bo v nadaljevanju preveliko,« je opozorila in opomnila, da imajo lahko slabo upravljane investicije iz javnih sredstev negativne multiplikacijske učinke na gospodarsko aktivnost in dolg države še povečajo.
Na koncu je Perše še poudaril, da je pri sprejemanju vsakršnih ukrepov in izdatkov potrebna pazljivost, nujno je tehtanje, ali je izdatek zares učinkovit in usmerjen v zmanjševanje problema, da se ne bomo na koncu spraševali, ali je več težav povzročila bolezen ali izbrano zdravilo.
