Pogoj, ki omogoča uveljavljanje izjemnih okoliščin, bo izpolnjen zaradi visokega upada gospodarske aktivnosti v letu 2020, ki je po trenutno razpoložljivih podatkih znašal 5,5 odstotka, in ob upoštevanju dejstva, da bo predkrizna raven BDP v stalnih cenah iz leta 2019 presežena tekom leta 2022, raven BDP, napovedana pred krizo, pa v letu 2022 še ne bo dosežena, je danes sporočil fiskalni svet. »To ugotovitev potrjuje dejstvo, da naj bi kljub obsežnim ukrepom za ohranjanje delovnih mest in kljub predvidenemu postopnemu okrevanju trga dela število brezposelnih oseb tudi v letu 2023 ostalo višje kot pred izbruhom krize v letu 2019,« so ugotovili člani sveta.
Kot so spomnili, je fiskalni svet lani ob obeh ugotovitvah o vzpostavitvi oziroma obstoju pogojev pozval k previdnosti pri uvajanju ukrepov tudi v obdobju izjemnih okoliščin. Med drugim je zapisal, da morajo biti ukrepi, s katerimi se naslavljajo izjemne okoliščine, skladno z veljavnimi evropskimi fiskalnimi pravili začasni in se morajo na izjemne okoliščine nanašati neposredno. »Fiskalni svet znova izraža pričakovanje, da bo vlada ukrepe, namenjene blaženju epidemije, natančno opredelila in kvantificirala njihove javnofinančne učinke,« so poudarili.
Posamezne dejavnosti so različno prizadete
Ob ugotovitvah o vzpostavitvi pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin je fiskalni svet opozoril, da bo po zaključku obdobja izjemnih okoliščin treba zagotoviti ponovno doseganje srednjeročne uravnoteženosti salda sektorja država, kot določata slovenska in evropska zakonodaja. Ob tem je dodal, da se pri oceni glede izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin pojavlja tveganje raznosmernih gibanj v različnih dejavnostih gospodarstva. »Medtem ko so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo že v veliki meri nadomestile padec gospodarske aktivnosti, se storitveni sektor predvsem zaradi omejitvenih ukrepov sooča z globoko krizo, ki se lahko odrazi tudi v trajnem skrčenju nekaterih dejavnosti in morebitnih povratnih učinkih na ostale dejavnosti,« so izpostavili.
V fiskalnem svetu opozarjajo, da presoja glede izpolnjevanja pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična ugotovitev, temveč se lahko spreminja glede na dane okoliščine oziroma projekcije. S tem se v proračunsko načrtovanje vnaša dodatna negotovost, ki »zahteva dodatno previdnost oz. premislek o tem, v kakšni meri in na kakšen način določiti smer fiskalne politike, da v prihodnje ne bodo potrebni ukrepi, ki bodo s proračunskimi dokumenti zastavljeno naravnanost spreminjali v preveliki meri«.
Izpolnjevanje pogojev bodo redno preverjali
Fiskalni svet bo izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin redno preverjal tudi ob ocenah prihodnjih proračunskih dokumentov, ki bi morali nakazati pot zagotavljanja srednjeročne vzdržnosti javnih financ, ob tem pa bo ocenjeval srednjeročno vzdržnost tistega dela proračunskih dokumentov, ki s krizo niso neposredno povezani.
Ustrezna in verodostojna srednjeročna pot javnih financ bi morala biti začrtana v osveženem programu stabilnosti. Ker se ta praviloma pripravlja za štiri leta, bi morala v njem predvidena gibanja v letih 2023 in 2024, torej po trenutno omogočenem obdobju začasnega uveljavljanja izjemnih okoliščin, nakazati postopno strukturno uravnoteženje oziroma zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti javnih financ, je v najnovejši publikaciji še zapisal fiskalni svet.
