Po podatkih covid sledilnika je bilo včeraj ob 5126 opravljenih testih potrjenih 834 okužb z novim koronavirusom, kar znaša 16 odstotkov izmed vseh včeraj testiranih. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev oziroma incidenca je 257,21. V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 242 bolnikov, od tega 45 na intenzivni negi, štiri osebe pa so umrle.
Danes sta se na seznamu rdečih regij dodatno znašli še pomurska in podravska regija, na oranžnem seznamu pa ostajajo primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška regija. Rdečih je tako devet od dvanajstih regij.
»Navkljub včeraj nekoliko manjšemu številu testov, podatki ostajajo slabi,« je uvodoma navedel vladni govorec Jelko Kacin in predstavil podatke o okuženih v nam sosednjih državah. 14-dnevna pojavnost okužbe na 100.000 prebivalcev je na Madžarskem 147,67, v Avstriji 148,49 in v Italiji 99,82. »Vse, ki se jim ni nujno kamorkoli premikati, pozivam naj ostanejo doma,« je ponovno pozval. Navedel je, da so karantenske odločbe v tem trenutku ustne, saj NIJZ ob tako velikem številu novih okužb ne zmore izdajati pisnih odločb, »za katere tako ali tako ni bil pristojen, pristojnost je bila na ministrstvu za zdravje,« je navedel. Informacij o zapletih na prehodih iz regije v regijo nima.
Polovica novih medicinskih sester po parih dneh obupa
Specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko je navedel, da v ljubljanski bolnišnici na intenzivni enoti trenutno zdravijo dvajset bolnikov, v bolnišnici še dodatnih štirideset. Povprečna starost bolnikov na intezivni negi je 65 let, razpon pa sega od 42 leta do 85 leta. »Že te razmere so po svoje zelo grozne,« je navedel.
»Po standardu za intenzivno enoto en zdravnik prevzame 1,7 bolnika, trenutno pa štirje specialisti zdravimo dvajset bolnikov. Delamo bistveno bistveno več, kot smo delali kadarkoli prej. Tudi naše medicinske sestre, s katerimi sodelujemo že zadnjih dvajset let, povedo, da še nikoli niso imele tako hudih obremenitev, kot jih imajo sedaj,« je navedel. »Že na tej točki so razmere že zelo hude. Polovica sester, ki pridejo na novo, po parih dneh obupa, gre na bolniško odsotnost, saj ne morejo več. Kapacitete vsakega zdravstvenega sistema so omejene, sester bo zmanjkalo,« je dejal.
Vovko: Če se bo trend okužb nadaljeval, ne bomo več zmožni nuditi ustrezne oskrbe
»Ko bodo številke še višje, se bo uspešnost zdravljenja zmanjšala, več kot dvajset oziroma trideset bolnikov naša ekipa sama ne zmore. Dobili bomo pomoč od zunaj, vendar ti ljudje niso delali z našimi bolniki in ne vedo, kako točno z njimi postopati. V resnici so razmere zelo hude,« je ponovno poudaril. »Apeliram na vse: če bodo razmere šle tako naprej kot do sedaj, ne bomo več zmožni nuditi ustrezne oskrbe. Je zadnji čas, da stopimo skupaj, pogledamo, kaj se je dogajalo spomladi v Italiji in primerjamo s tem, kar se trenutno dogaja pri nas,« je poudaril in večkrat pozval državljane k nošenju zaščitnih mask.
Na pokopališčih brez javnih molitev
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru izrazil sožalje s svojci vseh umrlih, vsem zaželel zdravja in pozval k nošenju zaščitnih mask ter uporabi korona aplikacije. »Verouk bo v župnijah, ki so v rdečih regijah, do nadaljnjega na daljavo,« je dejal. Verouk bo v župnijah, ki so v rdečih regijah, do nadaljnjega na daljavo. V oranžnih regijah bo potekal na daljavo le od šestega razreda naprej. Svete maše v župnijah v oranžnih regijah bodo od danes omejene na deset vernikov. Duhovnike je Zore pozval, naj v primerih, ko je treba izbirati, kdo se bo svete maše lahko udeležil, vernikom omogočijo prejem obhajila zunaj svete maše. Verniki bodo v tem primeru opozorjeni, naj po obhajilo prihajajo drug za drugim in z ustrezno razdaljo, razen če bo šlo za družine in ljudi, ki živijo v skupnih gospodinjstvih. Med duhovniki jih je okuženih pet, šest jih je v karanteni, en pa je to noč umrl, je še navedel Zore.
Na pokopališčih letos ne bo javnih molitev in blagoslovov. »Razmislek o tem, ali je treba letos na pokopališče, je v tem trenutku na mestu,« je ob tem dejal Kacin.
Bolnišničnega zdravljenja bo deležen vsak, ki ga potrebuje
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob opozorilih nekaterih izvajalcev o pomanjkanju kapacitet glede zagotavljanja potrebnih prostih postelj za bolnike s covidom-19 danes spomnil, da so v prvem valu epidemije popolnoma zaustavili izvajanje zdravstvenih programov. Kapacitete vseh bolnišnic so bile namenjene bolnikom s covidom-19, od ostalih pa so izvajali le zdravstvene storitve, označene s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkološke storitve ter obravnavo nosečnic, porodnic in novorojenčkov.
Zaradi bolnikov, ki nad dopustno čakalno dobo čakajo že na prvo, potem pa tudi na specialistično obravnavo, si popolne zaustavitve zdravstvenega sistema »ne moremo več privoščiti«, so besede Gantarja povzeli na ministrstvu.
Obenem so opozorili, da so v načrtu dejavnosti ministrstva ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh in v načrtu pripravljenosti zdravstva na epidemijo oz. pandemijo pri izvajalcih kot pomemben element navedli sprotno spremljanje razpoložljivosti in potreb po prostih posteljah za bolnike s covidom-19.
Za sprotno spremljanje prostih postelj so na ministrstvu za zdravje pripravili spletno mesto, ki je namenjeno interni uporabi, njegov namen pa je lažja organizacija dela ter hitrejše in ustreznejše nameščanje bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo.
»S pregledom prostih oziroma zasedenih postelj za bolnike s covidom-19 tudi laže načrtujemo izvajanje drugih programov. To je pomembno, saj si vsi prizadevamo, da bi se čim več programov izvajalo tekoče,« pojasnjuje Gantar.
Ministrstvo je sicer ta teden izdalo odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti. Z njo zagotavljajo zadostne zmogljivosti za neodložljive zdravstvene obravnave bolnikov, vključno s tistimi s covidom-19. Poudarjajo pa, da bo zmanjševanje oz. ukinjanje programov potekalo postopoma, skladno s potrebami po prostih kapacitetah.
Epidemiologi ne bodo več iskali stikov okuženih in izdajali predlogov za karanteno
Epidemiološka služba NIJZ bo tudi poslej vzpostavila kontakt z vsakim okuženim z novim koronavirusom, medtem ko bo od sobote na okuženem, da o okužbi obvesti vse, s katerimi je bil v stiku. Epidemiologi tako več ne bodo iskali visoko tveganih stikov in ne bo več predlagali karanten, so sporočili z NIJZ.
Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kapacitete epidemiološke službe namreč niso neomejene. Čeprav so zmogljivosti v zadnjih mesecih povečali in trenutno lahko obravnavajo okoli 350 primerov dnevno, kar je 10-krat več kot v spomladanskem obdobju, pa se povečuje število oseb s potrjeno okužbo, ki jih obravnavajo z zamikom.
Zjutraj je bilo tako še dobrih 1300 oseb s potrjeno okužbo, ki jih epidemiološka služba še ni obravnavala.
Tako bo epidemiološka služba NIJZ od sobote še vedno vzpostavila kontakt z vsako osebo s potrjeno okužbo preko telefona, ji podala informacije o poteku izolacije in izdala kodo za aktivacijo v aplikaciji #OstaniZdrav. Oseba s potrjeno okužbo bo prejela tudi navodila, naj sama obvesti vse osebe, s katerimi je bila v stiku, in jim posreduje navodila za osebe, ki so bile izpostavljene okužbi z novim koronavirusom.
Tako epidemiološka služba od sobote ne bo več iskala visoko rizičnih tesnih stikov, kar pomeni, da ne bo več podajala predlogov za ukrep karantene.
Ne glede na spremenjen protokol epidemiološka služba nadaljuje s svojim delom in še naprej zagotavlja tudi vse ključne epidemiološke podatke, ki predstavljajo pomembno podlago za odločitve in sprejemanje ukrepov, so še sporočili z NIJZ.
Tiskovno konferenco ste lahko spremljali tukaj:
