Anže Erbežnik, 44-letni doktor pravnih znanosti, je v svoji današnji predstavitvi v predsedniški palači poudaril, da ustavni sodnik ne sme biti zgolj dodatna instanca rednega sodstva, ampak nekakšen »antisodnik«. »To pomeni, da mora ustavni sodnik imeti občutljivost za krivice in stiske ljudi ter imeti željo, da čim več doprinese k varstvu človekovih pravic,« je dejal Erbežnik. Pojasnil je, da je bil krivic deležen tudi sam, kot primer svojega zavzemanja za človekove pravice pa je izpostavil pro bono pomoč osebam pri čezmejnih zdravstvenih storitvah.
Po Erbežnikovih besedah mora ustavni sodnik dobro poznati stanje na področju človekovih pravic v svetu. Kot pravi, je klasično razumevanje človekovih pravic v nevarnosti, saj vse bolj prodira mnenje, da bo svet v prihodnosti obvladovala tehnologija. Zato je sam prepričan, da bo treba med tema dvema paradigmama najti pravo razmerje. Kot ljubitelj Hanne Arendt vidi nevarnost, da bi družba zašla v totalitarizem, z njo pa se strinja tudi v tem, da »zlo izvira iz banalnosti lastnih egoizmov in samovšečnosti«. Opozoril je, da človekove pravice »niso nekaj danega«, temveč zahtevajo, da se je zanje treba nenehno boriti, saj so ves čas izpostavljene izzivom in nevarnostim.
Zavzema se za enako dostopnost do sodišč
Erbežnik ocenjuje, da mora biti ustavni sodnik »občutljiv na socialno komponento v smislu, da smo vsi pred zakonom enaki« in da imamo vsi možnost dostopa do sodišč ne glede na materialni položaj. Glede tega je izpostavil pomembno vlogo ustavnega sodišča, ki s svojo odprtostjo omogoča uresničevanje te pravice tudi posameznikom, ki nimajo finančnih in materialnih sredstev. »Res je, da je ustavno sodišče zaradi svoje dostopnosti zelo obremenjeno, vendar sam menim, da tega dostopa ne smemo omejevati, ampak ga celo še povečati,« je povedal Erbežnik.
Kandidatu za ustavnega sodnika se zdi pomembno tudi, da ustavno sodišče razume vlogo in položaj Slovenije v EU ter razmerje med slovenskimi in evropskimi organi. »Evropsko pravo ni nekaj, kar je padlo z neba, ampak je nekaj, kar lahko soustvarja tudi ustavno sodstvo v nacionalnih državah,« je opozoril. V tem pogledu se mu zdi še posebej pomembno kazensko pravo, saj v njem država najbolje pokaže svojo zavezanost človekovim pravicam.
Na novinarsko vprašanje, kako gleda na omejevanje človekovih svoboščin v času epidemije koronavirusa in ali bi moralo biti pri tem ustavno sodišče neka protiutež izvršilni veji oblasti, je odgovoril, da gre za relativno nov, do zdaj nepoznani izziv, ki bo družbo zaposloval še nekaj časa, ne le v Sloveniji, ampak razprava v vseh članicah EU.
Erbežnik je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, doktorat pa je opravil na evropski pravni fakulteti. Je avtor številnih strokovnih člankov in soavtor učbenika Kazensko procesno pravo RS. 17 let je zaposlen je v Evropskem parlamentu, od tega 10 let v odboru za pravosodje in notranje zadeve, kjer dela kot svetovalec. Je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti.
Erbežnika ob koaliciji podpira tudi del SD
V poslanskih skupinah SMC, NSi in DeSUS so za Dnevnik povedali, da kandidaturo Anžeta Erbežnika za ustavnega sodnika ocenjujejo kot ustrezno, zato jo bodo na glasovanju v DZ, ki bo predvidoma na oktobrski seji DZ, ki se začne v ponedeljek, podprli. V LMŠ so pojasnili, da kandidat že na predstavitvi v njihovi poslanski skupini ni prišel v ožji izbor, v SD pa so dejali, da se javno ne bodo izrekali. Sicer pa so po naših informacijah v poslanski skupini SD mnenja deljena, zato si lahko Erbežnik na tajnem glasovanju vendarle obeta kar nekaj glasov.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je povedal, da je imenovanje ustavnih sodnikov že predolgo poligon političnega kupčkanja. »V Levici menimo, da je na ustavnem sodišču že dovolj poslušnih sodnikov, ki so predvsem blizu desnici. Potrebovali bi kandidata, ki bo sposoben pogledati na človekove in ostale ustavne pravice širše, z vidika boja proti neenakosti, predvsem revščini. Takega kandidata v tem krogu ni bilo, zato tudi Erbežnika ne bomo podprli,« je dejal Vatovec.
Predsednik republike Borut Pahor ga je DZ v izvolitev predlagal po končanem ponovljenem pozivu za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija. Na poziv so se poleg Erbežnika prijavili še Rok Svetlič, Marko Starman, Marjan Lekše in Boštjan Pintar. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že ob prvem pozivu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Andraža Terška, a ta na tajnem glasovanju v DZ ni dobil dovolj glasov.
