Srebrno gazelo leta 2018 Intra lighting sta zastopala lastnika Marino in Marjetka Furlan, ki sta njeno vodenje pred kratkim zaupala novemu direktorju. Podjetje ne izdeluje več zgolj luči, s čimer sta posel še v študentskih letih začela njegova lastnika, ampak oblikuje svetlobo, njegova svetila pa je mogoče najti v najprestižnejših pisarnah, trgovinah modnih oblikovalcev, hotelih. Gre za podjetje, ki se lahko pohvali z zavidljivim poslovnim znanjem in podjetniško modrostjo, ki zna zaslužiti in ustvariti nova delovna mesta, dodana vrednost na zaposlenega pa je lani znašala 83.000 evrov. »Ozračje v podjetju je vrhunsko, še nikoli nismo imeli toliko naročil kot zdaj,« je navedel Marino Furlan. »Ko smo marca morali v karanteno, so se nam prihodki zmanjšali, kar je trajalo nekaj mesecev. Imeli smo srečo, saj smo takrat selili tovarno z ene lokacije na drugo, in nam brez zmanjšanja naročil to ne bi uspelo.«
Zdravo in v prihodnost usmerjeno poslovno okolje
Intra lightingu rastejo naročila predvsem zunaj Evrope, v Evropi pa dela dobro tam, kjer je stalno prisotno na trgu ter ima svoje podružnice in prodajno osebje, je dodala Marjetka Furlan. »Gazele moramo biti hitre, ampak če hočemo biti dobri, se moramo ukvarjati s tistim, kar znamo,« je dejal Furlan in nadaljeval, da ne nameravajo kupiti nobenega podjetja, čeprav se jim ponujajo. Njegov pogled na slovensko poslovno okolje je, da je le-to zdravo, apolitično in usmerjeno v prihodnost, podjetja, po njegovem je ogromno zelo dobrih, pa se dobro povezujejo med seboj in navzven. »Slovenija bo gazela, ko bomo imeli več enako mislečih ljudi in podjetij,« je piko na i postavila Marjetka Furlan in s tem potrdila besede Marina Furlana, da bi morali dobra podjetja podpirati in ne rušiti.
Podjetje Saop se je med nominiranci za regijsko gazelo pojavilo že v zgodnjih letih projekta, leta 2010 pa je bilo prepoznano kot najboljši zaposlovalec med srednje velikimi podjetji v Dnevnikovem projektu Zlata nit. Z več kot sto zaposlenimi se živahno razvija, kar dokazuje priključitev družini češke družbe Solitea, ki je pred štirimi leti lastniško vstopilo v podjetje. Kot je navedla prokuristka Sonja Šinigoj, so pred 33 leti začeli z nekaj zaposlenimi in »potem rasli iz obrtniškega v pravo podjetje, zmeraj s tveganjem, pogumom, vztrajnostjo in veseljem do dela«. Večkrat so bili pred prelomnimi odločitvami, tako kot leta 1999, ko smo v Sloveniji prešli s prometnega davka na DDV, še posebno pa v prelomnem letu 2004, ko so začeli razvijati svojo spletno rešitev – računovodski program na daljavo, ki nima konkurence na trgih, kjer je Saop prisoten.
Ovira so stalne spremembe zakonodaje
»Slovenska IT-podjetja smo vabili, da bi se združili in postali močnejši, a ni bilo posluha,« je v nadaljevanju povedala Šinigojeva. »Takrat nas je prav na podlagi dobrih rezultatov poiskala Solitea in postali smo del holdinga. Podjetja, ki smo jih vabili k sodelovanju, zdaj počasi kupujemo in se s slovenskega širimo še na hrvaški trg. Na druge trge bi šli samo s partnerjem in ne sami.« Tuji partner pušča podjetju, ki si je za cilj v petih letih postavilo povprečno 30-odstotno rast na vseh trgih, popolno avtonomijo. »Pripravlja se popolna prenova naših rešitev, vzporedno teče prodaja,« je dodala Sonja Šinigoj in izpostavila, da je njihov program za izračun plač trenutno najboljši v Sloveniji. »Nam razvijalcem so velika ovira stalne spremembe zakonodaje, zaradi katerih je treba veliko narediti praktično čez noč. Državne ustanove si lahko privoščijo, da kaj ne dela, mi si tega ne moremo.«
Podjetje BIA Separations, regijska gazela leta 2012, je pred kratkim prejelo zlato priznanje za najboljšo inovacijo severne Primorske za proces čiščenja genskega zdravila zolgensma za zdravljenje malčkov s spinalno mišično distrofijo tipa 2, boleznijo, s katero se bojuje tudi deček Kris, za zdravljenje katerega se je zedinila vsa Slovenija. Najnovejša novica je, da bo ajdovska gazela za 360 milijonov evrov postala del nemške multinacionalke Sartorius, kar je tretji največji finančni odkup v Sloveniji. Kot je povedal prokurist Matej Penca, je bil glavni razlog, da so se začeli zanimati za strateškega partnerja, da potrebujejo tehnično podporo oziroma servisno in prodajno mrežo predvsem na ameriškem trgu. »Partner ni tako velik, da bi se v njem utopili, ampak bomo z našim prometom, ki znaša tretjino vrednosti Sartoriusovega, naredili dodaten korak naprej.«
V svetovnem tehnološkem vrhu
Podjetje je bilo v letih 2016 in 2017 na robu bankrota, letos pa bo imelo 25 milijonov evrov prometa, kar je izjemna zgodba zaupanja, ki jo je skozi težke čase pisalo vodstvo podjetja skupaj z zaposlenimi. Ti po besedah Pence zaupajo v tehnologijo in sposobnosti, da bodo znali uresničiti ideje direktorja dr. Aleša Štrancarja, ki napoveduje, da bodo v naslednjih petih letih ustvarili milijardo prihodkov letno. »Po vseh ovirah, ki smo jih premostili, smo prišli do nove težave – naročil je toliko, da imamo težave s hitro rastjo, proizvodnjo, dobavo in izborom novih sodelavcev, ki bodo primerni za našo ekipo,« je navedel Matej Penca in dodal, da so zaradi pomanjkanja proizvodnih prostorov zgradili prizidek k poslovni zgradbi, s katerim se bodo povečali za petkrat, obenem bodo razširili še laboratorije. Da je podjetje zelo ambiciozno in v svetovnem tehnološkem vrhu, dokazuje tudi to, da je vključeno v devet projektov iskanja cepiva za koronavirusno bolezen, enega pa peljejo sami v sodelovanju z ajdovskim podjetjem Cobik.
Atech, regijska gazela leta 2002, eden od pionirjev rasti, s stotimi zaposlenimi ustvarja 10 milijonov letnega prometa, kar ga uvršča med gladiatorje na slovenskem trgu. »Septembra in oktobra imamo ogromno naročil in upamo, da se bo ta trend nadaljeval,« je povedal direktor Davor Jakulin. »Gazele definira dinamičnost, treba je imeti vizijo, kar ni vedno lahko,« je izpostavil ob robu nedavnega rekordnega nakupa gazele BIA Separations. »Tehnologija nam odpira nova obzorja, zato ogromno delamo na novih storitvah, ki temeljijo na aplikacijah v pametnih telefonih, storitvah v oblaku in avtomatizaciji.« Covid je po njegovem dal gospodarstvu priložnost za nov pospešek. »V podjetništvu so izredni vzponi in padci, danes si v središču dogajanja, jutri te centrifuga izvrže,« je povedal in navedel, da ima podjetje vizijo v nekaj letih prodajo z desetih povečati na 38 milijonov evrov. Pri tem je treba zagotoviti vire, saj rast ne pride kar sama po sebi tako kot v trgovski dejavnosti. Kjer je zraven proizvodnja, gre za skupek resursov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi marketing. »Prodaje ni tako težko dvigniti na želeno raven, ampak potem pade marža, zato se postavlja vprašanje dobičkonosnosti,« je še navedel Jakulin in dodal, da so zgodbe, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih, ko so nekateri veliki igralci na svetovnem parketu rasli z zelo nizkimi maržami, potem pa so na borzah dobili svež denar, preteklost.
Ambicioznost s kančkom previdnosti
Lanska srebrna slovenska gazela Alpod z odličnim vodenjem, osredotočenostjo na kupca in že od vsega začetka ambiciozno usmeritvijo na mednarodne trge dosega zavidljivo dodano vrednost 90.000 evrov na zaposlenega. Podjetje je največji distributer talnih oblog v jugovzhodni Evropi, ki je razvilo lastno blagovno znamko in štiri podjetja v tujini. Alpod dinamično razvija poslovni model in trenutno gradi tretji steber, ki bo temeljil na uvozu polizdelkov in omogočal prilaganje zahtevam kupcev in novo rast. »Gre nam dobro,« je dejal direktor Matjaž Štefan. »Pred dvema letoma smo začeli manjšo reorganizacijo, letos, ko bomo dodano vrednost povečali na več kot 100.000 evrov na zaposlenega, pa pričakujemo majhno rast. Sanirali smo hčerinska podjetja in tudi tam se obetajo nova rast in rezultati. Polno skrbi smo rešili, zato lahko načrtujemo naprej. Čeprav smo rekli, da se prav veliko ne bomo širili več, se zdaj spet spogledujemo z ustanavljanjem novih podjetij.«
Na vprašanje, kaj daje Alpodu trdoživost, je direktor odvrnil, da je prednost podjetja, da živi in dela na majhnem trgu ter da je že od vsega začetka moralo meriti na tujino. »Poslovanje ter nabavne in prodajne poti smo razpršili na mnoge trge v Evropi in zunaj nje, tako da smo varnejši pred morebitnimi hudimi pretresi. Imamo širši pregled kot nekdo, ki dela samo lokalno, in to je tisto, kar lahko izkoriščamo.« Alpod ima po njegovih besedah ambicije, vendar gre večini podjetij iz iste panoge precej klavrno, čeprav so imela do pred kratkim ogromno virov. Zdaj se vlagatelji umikajo, podjetja pa se prestrukturirajo. »Na koncu je odločitev, ali boš izkoristil izzive in priložnosti ali boš pa previden. V tem trenutku smo bolj konservativni kot v normalnih okoliščinah, saj je kup nepredvidljivih elementov, ki jih moramo upoštevati. Zato moramo biti oprezni, če bo priložnost in se bodo stvari obračale v pravo smer, pa bomo poskočili.«
