Skoraj vsak peti Slovenec je do svojega 18. leta vsaj enkrat doživel spolno nasilje, največkrat v obliki neprimernega dotikanja ali razkazovanja genitalij. To je samo ena izmed ugotovitev raziskave o spolni zlorabi otrok, ki bo pravosodnemu ministrstvu pomagala pri vzpostavitvi prve slovenske hiše za otroke po islandskem modelu »barnahus«.
Slabo poučeni prelagamo odgovornost
Kot kaže raziskava, v kateri je sodeloval reprezentativni vzorec 1128 anketirancev in ki jo je za pravosodno ministrstvo in Svet Evrope izvedlo podjetje Ipsos, za Slovence ni dvoma: »Spolna zloraba otrok je resen problem,« pritrjuje skoraj 70 odstotkov vprašanih.
Hkrati pa smo v Sloveniji o spolni zlorabi otrok še vedno zelo slabo poučeni. Skoraj polovica vseh anketirancev ne bi znala prepoznati spolne zlorabe otrok, skoraj četrtina pa jih celo zmotno meni, da namerno izpostavljanje otrok spolnim dejavnostim ali pornografskemu materialu v resnici sploh ni spolna zloraba. »Zavedanje, kaj sploh je spolno nasilje, je v Sloveniji zelo nizko,« opozarja direktorica raziskav Nataša Mohorč Kejžar. Kar je zaskrbljujoče, podobno kot tudi nizek delež prijavljenih zlorab. Če je 18 odstotkov vseh vprašanih povedalo, da so bili v otroštvu deležni vsaj ene oblike spolnega nasilja (najpogosteje neprimernega dotikanja ali razkazovanja genitalij), je nato zgolj šest odstotkov izmed teh žrtev vložilo kazensko ovadbo.
Po besedah Nataše Mohorč Kejžar v Sloveniji prihaja tudi do izrazitega prelaganja odgovornosti na institucije, saj kar 90 odstotkov anketiranih meni, da bi moralo biti izobraževanje o nevarnosti spolnih zlorab del učnega načrta, hkrati pa jih skoraj polovica ne prepozna znakov zlorab, skoraj identičen delež pa jih tudi meni, da so tovrstni pogovori z otroki mučni in jim predstavljajo neprijetno temo.
Toda čeprav gre za neprijetno temo, je o zlorabi otrok treba govoriti. »Spolne zlorabe otrok pogosto obkrožajo tabuji, stigma in sram. Ta raziskava nam bo pomagala, da prelomimo molk,« pravi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki ocenjuje: »Tako v svetu kot v Sloveniji sodijo spolne zlorabe otrok med kazniva dejanja, kje je najmanj prijav glede na pojavnost. Za boj proti spolnim zlorabam seveda potrebujemo zakone in strategije, ampak predvsem potrebujemo spremembo odnosa in spremembo načina dela, tako da nobenega otroka ne pustimo zadaj in bo vsak sum zlorabe prijavljen in učinkovito obravnavan.«
Za prijaznejšo obravnavno in učinkovitejši pregon
Na pravosodnem ministrstvu se je sicer zamenjalo že več garnitur, odkar se je začelo prvič govoriti o vzpostavitvi hiše za otroke po islandskem modelu Barnhaus, v katerem mladoletne žrtve kaznivih dejanj celostno obravnavajo na en mestu. V Sloveniji bo za to skrbel nastajajoči javni zavod Hiša za otroke, ki naj bi deloval v ljubljanskih Mostah. Predvideno je, da bodo imele mladoletne žrtve pod eno streho zagotovljeno zdravstveno oskrbo in pregled, pomoč psiholoških in socialnih služb, ustrezno usposobljen strokovnjak pa bo z njimi tudi opravil forenzični intervju, ki ga bo posnel ali neposredno prenašal v sodno dvorano. Primarni namen tega projekta je, da obravnava žrtev poteka v čim bolj prijaznem okolju, ter da žrtvam ni treba v različnih institucijah večkrat podoživljati težkih trenutkov.
Za nameček prijaznejša obravnava žrtev vpliva tudi na bolj kakovosten predkazenski in kazenski postopek. Na Islandiji so od leta 1998 po modelu Barnhaus obravnavali več kot 4000 otrok, kazenski postopki pa so na ta račun postali vedno bolj učinkoviti. Število raziskanih kaznivih dejanj se je podvojilo, število obtožnic pa potrojilo.
Da bo hiša za otroke zaživela tudi pri nas, je najprej treba sprejeti ustrezno zakonodajo. Ministrica Kozlovič je danes napovedala, da bo zakonska podlaga predvidoma sprejeta prihodnje leto.
