Tokrat je trajalo 16 mesecev, da je Belgija dobila novo vlado po parlamentarnih volitvah, s čimer se je približala neslavnemu svetovnemu rekordu iz leta 2010, ko je trajalo kar 18 mesecev oziroma 541 dni. Novo vlado so poimenovali vivaldi, saj bodo v njej kot štirje letni časi štiri politične usmeritve: socialistična, liberalna, zelena in krščanskodemokratska. Prve tri bodo imele v vladi tako flamsko kot frankofonsko stranko, krščanski demokrati pa samo flamsko. To pomeni, da bo v vladi kar sedem strank, kar kaže na veliko razdrobljenost belgijske politike.
Politične posledice pandemije
Včeraj zgodaj zjutraj je omenjenih sedem strank po 22 urah nepretrganih pogajanj prišlo do sporazuma o vladi. Novi premier je 44-letni flamski liberalec Alexander De Croo, ekonomist in poslovnež, ki je bil podpredsednik prejšnje vlade in finančni minister. Za frankofone je sprejemljiv, ker pogosto govori francosko, in to zelo dobro. Že njegov oče je bil znan politik.
Najbrž pa Belgija še zdaj ne bi imela vlade, če ne bi grozile predčasne volitve. Na njih bi se močno okrepili skrajneži in vlado bi bilo še težje sestaviti. V Flandriji ima vse več podpore separatistična in skrajno desna Vlaams Belang, v Valoniji in Bruslju pa skrajno leva maoistična Stranka dela, ki je zagovarjala tudi tirane, kot so Pol Pot, Kim Il Sung in Nicolae Ceaușescu.
Skrajneži se krepijo tudi zato, ker je Belgija prva na svetu po številu mrtvih zaradi koronavirusa na milijon prebivalcev. Zmerne stranke, ki so bile na oblasti tudi v regijskih vladah, so v času pandemije povsem odpovedale. Ravno včeraj je število umrlih zaradi koronavirusa doseglo petmestno število. Nova vlada bo za 12 mesecev imenovala komisarja za pandemijo, ki bo skrbel za koordinacijo med zvezno vlado in regijami.
Mavrična paleta programskih ciljev
V programu vlade so socialisti poleg zvišanja minimalne pokojnine na 1500 evrov neto dosegli, da se bodo izdatki za zdravstvo povečali za vsaj milijardo evrov na leto, obeta pa se tudi višji davek na premoženje. Liberalci zahtevajo večjo strogost na področju migracij in varnosti. Tako se bodo vsaj za pol milijarde evrov povečali izdatki za pravosodje, število policistov pa za 1600. Zeleni so v novi vladi porok za zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2025 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Flamski krščanski demokrati pa bodo preprečili sprejem zakonodaje, ki bi odpravila vse morebitne kazni za splav.
Glavna naloga nove vlade pa bo boj proti gospodarskim in socialnim posledicam pandemije. Svojo odločnost v boju proti koronavirusu bo pokazala tudi tako, da bo danes poslancem predstavila program in dala na glasovanje zaupnico v stavbi evropskega parlamenta. Samo tam bo namreč 150 poslancev lahko upoštevalo predpisano fizično razdaljo.
V opoziciji ostajata dve največji belgijski stranki po odstotku osvojenih glasov na volitvah, obe flamski: konservativna in deloma separatistična N-VA ter Vlaams Belang. N-VA, ki je bila v vladi v letih 2014–2018, se je še avgusta pogajala s frankofonskimi socialisti o skupni vladi, zdaj pa novo vlado zmerja s »protiflamsko« in »preveč levo«.
