Ideja o tehnološkem parku se je porodila leta 1994 na Institutu Jožef Stefan (IJS). Sledil ji je pilotni projekt, iz katerega je leto pozneje nastala družba Tehnološki park Ljubljana. Ta je danes sodobno mednarodno tehnološko središče, ki podjetjem pomaga pri rasti in razvoju. Pod njegovim okriljem deluje več kot tristo podjetij s skupno več kot 1500 zaposlenimi, ki imajo skupaj na voljo 75.000 kvadratnih metrov infrastrukture.

Izpostaviti pomen tehnologije na vsakem koraku

Največja lastnica parka, ki ima 18 zaposlenih in deluje neprofitno, je Mestna občina Ljubljana, solastniki pa so še IJS, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Iskratel, Iskra in Lek. Med področji delovanja so avtomatizacija, biotehnologija, medicina, digitalni mediji, finance, industrijske tehnologije, informacijske in komunikacijske tehnologije, informatika in telekomunikacije, kreativne industrije, okolje in energetika, trgovina ter življenjske vede.

Kot je dejal direktor ljubljanskega tehnološkega parka dr. Jernej Pintar, se ob praznovanju 25-letnice ne bodo osredotočali na praznovanje kot tako, temveč želijo svoji skupnosti ponuditi nove storitve in izdelke, predvsem pa izpostavljati pomen tehnologije na vsakem koraku. »Danes namreč prepogosto pozabljamo, kako nam visoka tehnologija izboljšuje življenja,« je poudaril. Med dosežki tehnološkega parka Pintar izpostavlja predvsem rezultate podjetij, ki dokazujejo uspešnost njihovih prizadevanj. »Če bi se s čim pohvalili, bi se z našimi podjetji - kako prebojna so in kako daleč v svet so prišla,« je poudaril.

Z zavzetostjo mogoče doseči izjemne stvari

To se je po njegovih besedah potrdilo tudi pri razvoju respiratorjev, ki so se ga v parku lotili letos ob izbruhu novega koronavirusa. Kot je pojasnil, so povezali podjetja, ki so prispevala vsako svoj del znanja, izkušenj in povezav. »V Sloveniji respiratorjev doslej nismo proizvajali, tudi znanja o tem nismo imeli veliko, zato lahko rečem, da smo začeli praktično iz ničle,« je dejal. Kljub temu so v treh tednih izdelali delujoč prototip, kar je bilo po Pintarjevih besedah kljub poznani odličnosti sodelujočih pozitivno presenečenje. »To je neverjeten prikaz prebojnosti slovenskih inženirjev in kaj lahko dosežemo, ko stopimo skupaj. Z zavzetostjo in sodelovanjem lahko Slovenija doseže izjemne stvari,« je dejal.

Tehnološki park Ljubljana si bo po Pintarjevih besedah tudi v prihodnje prizadeval za to, da bodo podjetja s sodelovanjem še bolj uspešna, znanstveni in razvojni dosežki pa bodo postali tudi podjetniški produkti. »V Sloveniji se to še vedno zgodi v premalo primerih. Tisti, ki jim je to uspelo, pa dokazujejo, da je to uresničljivo,« je dejal.

Spodbuda mladim za vse vidike tehnološkega razvoja

Obenem želijo mlade spodbujati, naj prepoznajo pomen in vse zanimive vidike tehnološkega razvoja ter v tem tudi svojo bodočo kariero. V ta namen pripravljajo tudi projekt, v sklopu katerega bo študentom na voljo mentorstvo nekaterih najboljših strokovnjakov na svetu. Pripravljajo pa tudi tri t. i. coworking prostore oz. projekte souporabe delovnega prostora, ki bodo najcenejši v Ljubljani, dva od njih pa bosta tudi dobro opremljena z visoko tehnologijo.