»Medtem ko se poziva k odstopu od istanbulske konvencije, nekdo prijavi Mesto žensk kot domnevnega kršitelja, ki diskriminira moške. Medtem ko slavimo športne kolesarje, se nekdo odloči za rezanje kolesark za emancipacijo z naslovnice knjige za otroke in mladino. Medtem ko kuverte z nepreklicnim odstopom ostajajo zaprte, razrešujemo vse tiste, ki nam niso po volji. Medtem ko ženske označujemo za nesposobne čefurke in odslužene prostitutke, na oblast postavljamo goljufe in v Anhovem zastrupljamo prebivalce,« je ob včerajšnji razgrnitvi programa opozorila Teja Reba, vodja festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk.
Ali je ob pandemiji, podnebnih spremembah, naraščajoči neenakosti, revščini, nacionalizmu in truplih zdaj res pravi čas za razpravo o enakosti spolov? »Ja, bolj kot kdajkoli prej,« je prepričana vodja tega mednarodnega feminističnega festivala. Na njem bo letos – v živo in na spletu – sodelovalo več kot 80 umetnic, predavateljic in aktivistk. Tritedenska časovna razpotegnjenost festivala pa je predvsem posledica tega, da lahko pride na posamezni dogodek manj ljudi.
Beleženje bojev
Eden osrednjih festivalskih ciklov – Fokus Delphine Seyrig – se je začel že sinoči, ko so v Slovenski kinoteki prikazali film Diskretni šarm buržoazije (1972), v katerem nastopa ta libanonsko-francoska filmska in gledališka igralka, ki se je iz legendarne muze režiserjev prelevila v sopotnico vidnejših feminističnih režiserk, kot sta Chantal Akerman in Ulrike Ottinger. V naslednjih dneh jo bo mogoče ujeti še v filmih, kot so Indijska pesem, Ivana Orleanska iz Mongolije in Pisma domov. V sorodnem ciklu Uporne muze pa se festival poklanja videoprodukciji francoskega kolektiva Les Insoumuses, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja beležil boje gibanja za pravice žensk, lezbijk, črnk in spolnih delavk…
Že v petek bo mogoče v Stari mestni elektrarni in prek spleta sodelovati na mednarodni konferenci in delavnicah o enakosti spolov; svetovalka za mednarodne kulturne povezave Elsa Christensen Redzepovic bo med drugim predavala o ukrepih, ki jih načrtuje Evropska unija za odpravljanje plačne vrzeli med spoloma, in o razvoju nove evropske strategije za enakost spolov, ki bo začela veljati letos.
Diskurzivni program Mesta žensk bo dopolnjeval tudi strokovni posvet Vsak dan 8. marec v začetku oktobra v Pionirskem domu. Posvečen bo metodam, učnim gradivom in pripomočkom za zagotavljanje enakih možnosti mladih med šolanjem ter pozneje. Na ljubljanski filozofski fakulteti pa bodo organizirali okroglo mizo Imeti ali ne imeti otroka?.
Skozi razvoj kozmetike
Razstavni program bo tokrat slonel predvsem na mednarodni razstavi Roževina zgodovine, ki jo bodo 8. oktobra odprli v galeriji Škuc. V okviru skupinske razstave, ki jo kurira Katja Kobolt, so mednarodne in domače umetnice, študentke in pedagoginje iskale odgovor na vprašanje, kaj vidimo, ko zgodovino družbe pogledamo skozi razvoj kozmetike. Mednarodno razsežnost festivala pa bosta s svojimi projekti še dodatno podprli ameriška raziskovalka Adriana Knouf, ki bo v galeriji Kapelica predstavila Preizkušanje plastičnih variacij, in belgijsko-čilenska avtorica Isabel Burr Raty, ki pripravlja delavnico o bioavtonomnem kmetovanju.
Uprizoritveni del festivala, ki je navadno prav tako mednarodno obarvan, je zreduciran na dve domači premieri. Na festival se vračata Simona Semenič z novim dramskim tekstom Lepa kot slika in Nataša Živković s sklepnim delom trilogije Med dvema ognjema; tokrat se loteva zagat klasične družine, v kateri se zrcalijo stereotipi heteroseksualnega partnerstva in starševskih vlog. Na zadnji festivalski dan, 12. oktobra, bo glasba obiskovalce popeljala še v Cankarjev dom, kjer bo mogoče prisluhniti koncertu skladateljic elektroakustične glasbe Maryanne Amacher, Beatriz Ferreyra in Elisabeth Schimana.
