Po meteorskem političnem vzponu v obdobju pred pandemijo se je vodja skrajno desne stranke Liga Matteo Salvini na deželnih volitvah, ki so potekale v nedeljo in ponedeljek, soočil s prvim slabim volilnim rezultatom, predvsem ker mu ni uspelo osvojiti Toskane. Zato pa so s tamkajšnjo zmago toliko bolj zadovoljni v levosredinski vladni Demokratski stranki.
V Toskano, tradicionalno utrdbo levice, je bilo usmerjene največ pozornosti od vseh sedmih dežel, kjer so potekale volitve (vseh je dvajset). Da Salvini izgublja podporo, kaže tamkajšnji hud poraz 33-letne Susanne Ceccardi, kandidatke Lige za deželno predsednico. Salvini, ki tako rad nastopa na televiziji in na družbenih omrežjih, je bil po objavi rezultatov v Toskani zelo zadržan. Vsi pa so presenečeni, da je po veliki izenačenosti v anketah kandidatka, ki jo je Salvini v zadnjih tednih tako zelo podpiral s svojo pogosto prisotnostjo v Firencah in drugih delih Toskane, dobila samo 40 odstotkov, medtem ko je Eugenio Giani, kandidat Demokratske stranke, dobil 48 odstotkov glasov. Prav zaradi tega rezultata si je v Rimu najbolj oddahnil voditelj Demokratov Nicola Zingaretti, saj bi Gianijev poraz močno zamajal njegov položaj.
Katastrofa Gibanja petih zvezd
Demokrati so pričakovano ohranili oblast tudi v Kampanji (območje Neaplja) s kar s 70 odstotki glasov in manj pričakovano tudi v Apuliji na peti škornja, kjer je bil boj z Brati Italije bolj izenačen. Oba dosedanja predsednika teh dveh južnih dežel Vincenzo De Luca in Michele Emiliano sta bila kandidata Demokratske stranke, a nista v dobrih odnosih z bolj levo usmerjenim vodjem stranke Zingarettijem, tudi zato ne, ker sta v volilnem boju poskušala pridobiti del volilcev desnice in Gibanja petih zvezd. Demokrati in Gibanje petih zvezd so namreč na volitvah nastopili ločeno, kljub temu da sestavljajo vladno koalicijo v Rimu.
In Gibanje petih zvezd, ki je najmočnejša parlamentarna stranka, je na deželnih volitvah doživelo pravo katastrofo. V Kampanji in Apuliji je dobilo okoli 10 odstotkov glasov, medtem ko je v teh dveh regijah na parlamentarnih volitvah leta 2018 slavilo z okoli 50 odstotki glasov.
V Benečiji Liga močno zmagala, a razlog ni v Salviniju
V nasprotju z levim polom je desni na volitvah nastopil skupaj. Naveza Lige, Bratov Italije in Naprej, Italija je demokratom pričakovano vzela iz rok oblast v deželi Marke (območje Ancone), kjer je s kar 12 odstotki prednosti zmagal Francesco Acquaroli, kandidat vse močnejših skrajno desnih Bratov Italije. Prav tako po pričakovanju je v Liguriji (območje Genove) s 57 odstotki zmagal dosedanji deželni predsednik in zaveznik Lige Giovanni Toti, do lani član desnosredinske Berlusconijeve Naprej, Italija.
Salvini je pravzaprav zmagal samo v alpski Dolini Aoste, kjer živi le 127.000 ljudi. V Benečiji je s 76 odstotki sicer res slavil član Lige, aktualni predsednik dežele Luca Zaia, a ta je v nasprotju s Salvinijem predstavnik zmernega in proevropskega krila stranke ter potencialni tekmec Salvinija za njeno vodenje. Sploh so v Benečiji bolj kot za Ligo glasovali za Zaio, ki je bil zelo uspešen v boju proti pandemiji. Še manj so glasovali za samega Salvinija, ki je bil proti nošenju mask in ki še naprej nasprotuje Evropski uniji, čeprav bo Italija od vseh držav članic od EU dobila daleč največ milijard evrov pomoči.
Manjši parlament slaba novica za Slovence
Hkrati z deželnimi volitvami je potekal referendum po vsej Italiji, na katerem je 69 odstotkov udeležencev glasovalo za zmanjšanje števila poslancev spodnjega doma, poslanske zbornice, s 630 na 400 in senatorjev s 315 na 200, s čimer se bo na leto privarčevalo od 50 do 100 milijonov evrov. Referendum, na katerem je bila udeležba 53-odstotna, so podprle vse parlamentarne stranke, ne pa tudi politični predstavniki Slovencev in drugih manjšin. Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je za STA dejala, da zmanjšanje števila parlamentarcev pomeni manj možnosti, da bi slovenska narodna skupnost svojega predstavnika v Rim izvolila tako kot do zdaj, ko ga je ena od levih strank uvrstila na svoji listi na tak način, da je bil lahko izvoljen. Tako se bodo morali Slovenci odslej v okviru novega volilnega zakona boriti za to, da imajo svoje predstavnike v Rimu, kot to predvideva 26. člen zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen. Rojčeva je dejala, da pri tem boju za pravice Slovenci v Italiji računajo na podporo matice in tudi Demokratske stranke.
