Tretji del trilogije po Franciji: Uspeh za zgodovino slovenskega športa

Zgodovinski preobrat

Že skoraj od samega začetka najbolj pomembne kolesarske dirke na svetu se je dalo slutiti, da bo ta zgodovinska za Slovenijo. Prvi zgodovinski trenutek je pripadel ravno velikemu junaku dirke, ko si je po četrti etapi, kot prvi Slovenec, nadel majico, ki nekaj pomeni v skupnem seštevku – belo majico za najvišje uvrščenega kolesarja v skupnem seštevku, starega do 25 let. Mlademu Komendčanu se je nato zalomilo v sedmi etapi, ko je izgubil minuto in 20 sekund na zahtevni vetrovni etapi. Pogačar se z izgubo ni obremenjeval, motiviral ga je tudi njegov športni direktor, ki je dejal: »To je za nas lahko tudi dober znak.« Tadej je že naslednji dan uprizoril prvi napad in si v prvi pirenejski etapi etapi povrnil 40 sekund izgubljenega časa. Po deveti etapi pa je rumeno majico prvič oblekel Slovenec, a nadel si jo je Primož Roglič, ki je po zaslugi izjemno močnega moštva Jumbo-Visma od tedaj naprej veljal za prvega favorita Toura.

Roglič je rumeno majico na svojih ramenih nosil od devete do 20. etape, ko ga je slekel Pogačar. Oba Slovenca sta blestela na vseh gorskih etapah in se med seboj borila za sekunde. Enkrat je bil boljši eden, drugič drugi, na prvih dveh mestih v skupnem seštevku sta bila od 13. etape dalje. Roglič je svojega konkurenta ves čas uspešno nadziral na razdalji več kot 40 sekund, ko pa si je v kraljevski etapi na izjemno težak prelaz Col de Loze privozil še dodatnih 15 sekund prednosti in je imel pred gorskim kronometrom 59 sekund prednosti, je bilo vse skoraj že pripravljeno za njegovo slavje.

Pogačar tudi sam sebi ni mogel verjeti

Za spremembe v skupnem seštevku je bila na voljo zgolj še 20. etapa, ko je bil na sporedu zahteven kronometer. Disciplina, v kateri si je Roglič ustvaril ime v svetovnem kolesarstvu. V svoji karieri je že zmagal na številnih kronometrih, bil svetovni podprvak v tej disciplini, mladi Pogačar pa veliko izkušenj z vožnjami na čas še ni imel. »Samo če bo imel Primož res slab dan, ga še lahko prehitim,« je bil pred začetkom ure resnice z drugim mesto sprijaznjen Tamau Pogi, kakršen je njegov vzdevek. Nato pa je sledila predstava za zgodovino.

Tudi največja kolesarska imena so vožnjo Pogačarja ocenila za najboljšo vožnjo v zgodovini kolesarstva. Od samega začetka do konca je šel na polno in praktično letel po zahtevni trasi. Čeprav Roglič ni imel slabega dneva, zaostal je zgolj 35 sekund za drugim na etapi, nekdanjim svetovnim prvakom v vožnji na čas Tomom Dumoulinom, to ni bilo dovolj, da bi v nedeljo na Elizejskih poljanah vozil v rumenem. Pogačar je z zgodovinsko vožnjo Nizozemca prehitel za minuto in 21 sekund. Zaostanek 57 sekund v skupnem seštevku za Rogličem pa spremenil v prednost 59 sekund. Na eni strani srce parajoča zgodba o porazu na predzadnji etapi, na drugi zgodba o zgodovinskem uspehu – skoraj vsi Slovenci smo bili razdvojeni. Vsi smo se zavedali velikega uspeha slovenskega športa, a kar nekako težko je bilo gledati do kolen potolčenega Rogliča, ki pa je poraz sprejel zelo športno. »Dal sem vse od sebe, Tadej je bil boljši in si zasluži zmago. Seveda bi si želel biti prvi, a očitno sem si zaslužil drugo mesto,« je športno čestital svojemu prijatelju. »Ne vem, ali sanjam. Zame se bile sanje uresničene že s tem, da sem bil na startu dirke. Sedaj pa je to prvi Tour in takoj rumena majica, še vedno nisem prepričan, če je vse resnično,« ni mogel verjeti svojemu uspehu Pogačar.

V zadnji etapi smo prvič v zgodovini videli, da je v rumeni majici na Elizejske poljane pripeljal Slovenec. Veliki junak tritedenskega trpljenja je postal Tadej Pogačar, ki je poleg rumene majice pobral še pikčasto in belo, kar samo še dopolni njegov uspeh.

Veliko zaslug za Pogačarjevo zmago ima tudi Jan Polanc

Ob velikem boju in izjemni borbi med Pogačarjem in Rogličem so uspešno francosko pentljo končali še preostali trije Slovenci, ki so se pred dobri tremi tedni znašli na startu. Zagotovo je v vožnji po Elizejskih poljanah najbolj užival Jan Polanc, ki ima velike zasluge za uspeh Pogačarja, saj je njegov ekipni sotekmovalec in glavni pomočnik. Polanc je bil od začetka do konca glavni oproda Komendčana, med etapami mu je nosil hrano in pijačo, mu v prvem tednu pomagal ob tehničnih težavah z zračnicami in je z njim vztrajal na težkih vzponih, kolikor dolgo je mogel. Ker je kolesarstvo ekipni šport, je del zmage Pogačarja tudi zasluga Polanca, ki je tako zelo nasmejan zaključil Tour.

Podobno vlogo kot Polanc je imel pri ekipi Bahrain Mclaren Tadej Mohorič, ki je tudi svoje delo opravil odlično. Ekipa pa se je morala zadovoljiti s četrtim mestom njihovega kapetana Mikela Lande. Veliko pozornosti je na svojem prvem Touru v življenju požel tudi Luka Mezgec, ki je vsem dokazal, da gre za odličnega sprinterja. Vse etape s ciljnim sprintom razen včerajšnjega (bil je 13.) je končal med najboljšo deseterico, kar dvakrat je bil drugi. Čeprav je dosegel izjemno lepe uvrstitve, ga bo verjetno še nekajkrat v življenju pestila nočna mora z imenom Soren Kragh Andersen. Danes je namreč dvakrat presenetil sprinterje z napadom tri ali 15 kilometrov pred ciljem in slavil etapno zmago, Luka pa je obakrat zmagal v sprintu za drugo mesto.

Vseh pet slovenskih kolesarjev je uspešno opravilo svoje delo in vsem petim, še posebej pa zmagovalcu in drugouvrščenemu, pa čestita tudi naša redakcija.