Che se je v argentinskem Rosariu rodil kot Ernesto Guevara, šibkega zdravja, z astmo, a so starši poskrbeli, da se je s pomočjo športa sčasoma okrepil. Zaradi njegove astme se je družina večkrat selila. Še kot dijak je začel prijateljevati z nekaj let starejšim Albertom Granadom, ki ga je navdušil za revolucionarne ideje. Ernestova družina tega ni spodbujala, je pa dejstvo, da so bili dedje po očetovi strani uporniki in pustolovci in je Che podedoval tudi nekaj irske krvi. Bil je mešanica sramežljivosti, sploh pri dekletih, in poguma, ko se je bilo treba postaviti za »pravo stvar«.
Veliki bojni pohod se je začel z razmislekom. Che je sam – peš in na kolesu – obredel pol Argentine, iskal sebe, smisel življenja in cilj, zaradi katerega bi se bilo smiselno bojevati. Slednje sta potem domislila z Granadom, ki je kot biokemik ostal v Cordobi. Che je opustil študij medicine in se raje z Granadom podal po Latinski Ameriki, proučeval razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere ljudi. Medtem sta širila tudi socialistične ideje, se bojevala proti bedi, zaostalosti, odvisnosti in diktaturam. Iz Bolivije je Che pripešačil tudi do trdnjave Cabana v srcu Havane in prevzel poveljstvo ter na novo postavil vojaško oblast na Kubi – dolgolas, z brki in brado, v olivni uniformi in s pištolo okrog pasu.
Bressonova fotografija je nastala dve leti pred tem, ko je Che izginil iz tamkajšnje politične scene – ko je prišlo do nesoglasij med njim in Castrom. Cia ga je neuspešno iskala dve leti, izkušenemu Guevari se je uspelo izogniti vsem pastem. Peš se je prebil nazaj do Bolivije in tam organiziral novo gverilsko skupino. Dve leti pozneje je v Boliviji umrl, star 39 let. im
