Wray je priznal, da aktivisti antife vzbujajo resno zaskrbljenost in FBI izvaja preiskave posameznikov, ki se identificirajo s tem. »Vendar pa to ni skupina ali organizacija. To je gibanje ali ideologija,« je dejal Wray.
Trump od junija naprej trdi, da je antifa, kar je okrajšava za antifašiste, krovna organizacija skrajnih levičarskih militantnih skupin. Dolži jo za nasilje na protestih proti policijskemu nasilju, ki so v ZDA izbruhnili maja po smrti temnopoltega Georgea Floyda v rokah policije v Minneapolisu.
Zaslišanje v odboru za domovinsko varnost predstavniškega doma kongresa je bilo posvečeno varnostnim grožnjam doma in na tujem. Wray se je moral zelo truditi, da ga demokrati in republikanci ne potegnejo v politične opredelitve. Demokrati so želeli od njega slišati, da so desni skrajneži večja nevarnost, republikanci pa, da so to levi skrajneži.
»Mi na grožnje ne gledamo kot na leve ali desne. Osredotočeni smo na nasilje in ne na ideologijo,« se je trudil Wray. Na koncu je sicer povedal, da so v zadnjih letih v ZDA večino smrtonosnih napadov izvedli desni skrajneži - razen letos, ko je bilo največ nasilja s strani anarhistov in protivladnih aktivistov z levice, potem ko so izbruhnili protesti proti policijskemu nasilju.
Direktor FBI je ponovil, da se Rusi tudi letos vpletajo v ameriške volitve z napadi na demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna in sejanjem razdora med Američane. Tako usklajenih napadov kot leta 2016 po njegovih besedah doslej še niso videli, največji problem pa je za zdaj vnašanje razdora med Američane.
Wrayja skrbi, da bo zaradi tega vse več Američanov prepričanih, da njihov volilni glas ne bo štel in ne bodo šli volit. Trump skupaj z Moskvo odločno zavrača rusko vpletanje in poudarja, da naj bi se v volitve na Bidnovi strani vpletala Kitajska pa tudi Iran.
