Primož Roglič že ves teden ponavlja: »Še en dan smo bliže Parizu.« Tokrat bi v francoskih Alpah, le kakšnih 20 kilometrov južno od švicarske meje in Ženeve, lahko rekel – samo še en dan. Za karavano so izjemno težki trije dnevi v gorah, danes je na vrsti sprinterska etapa, jutri že odločilni kronometer v Vogezih na planoto lepih deklet, kjer bodo znani zmagovalci 107. francoske pentlje. Osemnajsto etapo je dobil Poljak Michal Kwiatkowski, Roglič in Tadej Pogačar sta končala na četrtem in petem mestu ter ohranila vodstvo in prvo mesto v skupnem seštevku.
»Noro je že zdaj v rumeni majici. Koliko ljudi, kaj vse se dogaja okrog mene. Ampak časa za užitek bo več po Touru, zdaj moramo še ohraniti fokus. Ta etapa je daleč od tega, da bi bila povsem ravninska,« je Zasavec ohranil miselnost zmagovalca, ki ničesar ne prepušča naključju, ampak pazi, dokler ne bo prevozil ciljne črte. Vsak dan je kakšna past; če tokrat slučajno ne bi bilo dovolj pet težkih vzponov z enim ekstra kategorije na planoto Glieres, ki je bila trdnjava francoskega upora proti okupatorju v drugi svetovni vojni, je bil na vrhu še 1,8-kilometrski odsek po makadamu.
Pogačar: Nisem imel boljših nog od drugih
Ker je bilo to 30 kilometrov pred ciljem, je bilo mesto idealno za napade. A kdo vse jih je načrtoval, ne bomo nikoli izvedeli. Poskusila sta le Mikel Landa in Tadej Pogačar. »Toda nisem imel boljših nog od drugih,« je bilo preprosto sporočilo mladeniča iz Komende. Španca so ujeli že prej… Na koncu je rumena majica vlekla najboljše proti vrhu, in to v peklenskem tempu, da je bil Kolumbijec Miguel Angel Lopez, ki se je po slavju v kraljevski etapi zdel nevaren, povsem nemočen. »Vozil sem zase, to je bilo najbolj varno. Prej sem se pa držal tekmecev, saj je bilo veliko vzponov, kjer je vedno veliko prostora za kaj postoriti,« je dejal 30-letni Kisovčan, ki je skupinico gnal do roba in čez zmožnosti.
Po koncu prašnega odseka je devet let mlajšega rojaka potrepljal po ramenu, pa se nobeden od njiju ni spomnil, kaj je rekel. »Najbrž kaj zabavnega, ker je bilo hudega konec. Ali pa sem ga vprašal, kako mu je bilo všeč, ker ni še nikoli prevozil Glieresa in te makadamske ceste,« je ugibal Roglič. Obema je odleglo, da se ni zgodilo nič strašnega. V najboljšem primeru bi lahko počila zračnica, kot je skupno četrtemu Avstralcu Richieju Portu. »Nisem vedel. Še dobro, da je ujel skupino. Ne bi bilo pošteno, da bi na tak način izgubil dober položaj,« je Pogačar za ferplej.
Neverjeten tip, izjemna ekipa
Poljak Michal Kwiatkowski in Kolumbijec Richard Carapaz sta z dvojno zmago delno rešila čast potolčenega Ineosa – po slabi predstavi in odstopu kapetana Egana Bernala. Zasledovalci s Slovencema pa so se spopadli za zadnje štiri bonifikacijske sekunde. Ki so ostale pri Jumbo Vismi, sprinter Wout van Aert, ki je dobil že dve etapi, jih je osvojil. »Neverjeten je, kar mu rečeš, naredi. Po vzponu je lovil Lando. Saj smo vedeli, da je Primož hiter, ampak nismo želeli tvegati,« je načrt razkril Tom Dumoulin. Nizozemsko moštvo je imelo na morda najtežji etapi, kot jo je označil Pogačar, popolno kontrolo. Kar štirje njihovi člani so bili med vodilnimi, le še Bahrain pa je imel več kot enega.
»Za nami je zadnji vzpon na dirki. Zelo dobro smo se odrezali, dan je bil spet odličen. Le še kronometer je pred nami. To je velika priložnost za Primoža, da vzame rumeno majico,« je že kar malce začel slaviti 29-letni Nizozemec, zmagovalec Gira 2017 in svetovni prvak v tej disciplini istega leta, ki bi si želel v soboto dobrega rezultata tudi zase, da se dokončno vrne na vrh po poškodbi in si okrepi samozavest. Takrat bo že vsakdo lahko delal, kar mu bo ljubo, v nedeljo bo namreč zgolj še parada šampionov.
Le slab dan enega in odličen dan drugega lahko kaj spremeni
Ali Pogačar, ki mu je Carapaz po enem dnevu speljal pikčasto majico, a je varno v beli, še razmišlja tudi o rumeni? »Zaostanek je malo prevelik. Le če bi imel Primož zelo slab dan in jaz superodličnega, se lahko zgodi. Upam, da imam tako dobre noge, da si zagotovim drugo mesto.«
Če bo šlo med vodilno trojico na tesno, bo na ciljni klančini odločala tudi strategija – zamenjati kolo ali ne. »O tem razmišljamo, tehtamo. Odločitev bomo sprejeli tik pred startom,« je povedal Roglič, ki je na vprašanje, kako bi vsem navijačem rad ostal v spominu, zanimivo odgovoril: »Po tem, da sem dober kolesar, še bolj pa, da sem prijetna oseba. Če bom do vseh prijazen, me bodo imeli radi.«
