Mokrišče Pantanal se razteza na okoli 220.000 kvadratnih kilometrov veliki geološki depresiji v osrednjem delu vzhodne Brazilije in sega do Paragvaja in Bolivije. Večji del, okoli 70 odstotkov, leži v brazilskih zveznih državah Mato Grosso do Sul in Mato Grosso. Vanj se steka več rek, ki skupaj tvorijo ogromno delto, kjer je skoncentriranih okoli 3500 znanih rastlinskih vrst in kjer je največja raznolikost vodne flore na našem planetu. Nič manj pomembna ni ornitološka raznovrstnost, saj tu domuje približno 650 vrst tropskih ptic, od katerih je veliko endemičnih. Poleg raznih plazilcev, metuljev, žuželk in rib je Pantanal naravno okolje za 159 vrst sesalcev, med njimi za kapibare, mravljinčarje, amazonske tapirje in jaguarje, ki jim grozi izumrtje.
Tukaj zdaj pustošijo obsežni požari, ki že dva meseca divjajo v obeh brazilskih zveznih državah. Po oceni brazilskega Nacionalnega centra za preprečevanje gozdnih požarov (Prevfogo) je ogenj v tem času uničil 15 odstotkov Pantanala, kar pomeni 2,2 milijona hektarjev površine, primerljive z velikostjo Slovenije. Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (Inpe) je v tem času s pomočjo satelitskih posnetkov naštel skoraj 13.000 žarišč, kar je največ od leta 1998, ko je ta inštitucija začela beležiti število požarov.
Ognjeni zublji že teden dni požirajo vse
Številna območja znotraj te poplavne ravnice so zaščitena, kar pa v celotnem obsegu Pantanala predstavlja le majhen del. Eno takih je državni park (nekateri parki so tudi privatni) Encontro das Aguas (Stičišče voda), ki zajema tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja na meji med državama Mato Grosso in Mato Grosso do Sul, kjer živi največ jaguarjev nasploh. Ognjeni zublji že več kot teden dni požirajo vse, suša in močni vetrovi, ki večkrat na dan spreminjajo smer in obseg, onemogočajo, da bi lahko požar vsaj omejili, pravi Sheila Sebalhos, vodja gasilske brigade v tem parku. Na tisoče živali beži v vse smeri, doslej so našli že 200 mrtvih in ranjenih jaguarjev, ki so se zatekli na jase ob cestah oziroma poteh. Ranjeni mačji in drugi veliki sesalci imajo pogosto opečene tace oziroma šape zaradi tleče šote, ker se v nekaterih predelih ogenj širi podzemno.
Lokalni mediji poročajo, da v državi Mato Grosso deluje okoli 150 gasilcev, to je eden na 350 kvadratnih kilometrih, medtem ko brazilska vlada govori, da je tja poslala 400 vojakov, a jih po besedah lokalnih medijev doslej še nihče ni videl. Gasilci in naravovarstvene inštitucije, kot sta znani Inštitut Chica Mendesa za ohranitev biodiverzitete ter Brazilski inštitut za varstvo okolja in naravnih resursov (Ibama), so združili moči in ustanovili koordinacijski center za boj proti požarom in za reševanje živali. Pri tem si poskušajo pomagati tudi z okoli 20 majhnimi letali za fumigacijo plantaž, vendar lahko ta zaradi gostega dima le poredko vzletijo. Četudi jim to uspe, so videti, »kot če bi gozdni požar poskušal pogasiti en kolibri«, pravijo. Regionalne vlade nimajo ustrezne opreme, centralna vlada pa ne pomaga dovolj.
Krivi so visoke temperature in Bolsonaro
Krivci za to katastrofo so visoke dnevne temperature, za polovico manj padavin v letošnjem letu in močni vetrovi. Po mnenju Leosmarja Antonia, pripadnika staroselskega plemena Terena in člana nevladne organizacije Caianas, je kriva tudi razveljavitev naravovarstvenih zakonov, ki jo je sprejela brazilska vlada pod vodstvom predsednika Jaira Bolsonara. To je po njegovem mnenju prispevalo k povečanju sečnje gozdov za kmetijsko dejavnost, kar ima močan negativen vpliv na naravo in predstavlja žarišča za požare, posledično pa vodi tudi do katastrofe za staroselsko populacijo. V brazilskem delu Pantanala živi devet domorodnih skupnosti s skupno okoli 70.000 pripadniki, ki so neposredno odvisni od biotske raznovrstnosti tega območja, medtem ko na celotnem območju živi poldrugi milijon ljudi. Glavne tamkajšnje gospodarske dejavnosti so ekstenzivna živinoreja, ki jo gojijo na ogromnih veleposestvih, ter ribolov in v zadnjih petnajstih letih tudi turizem. Gre za območje, ki se lahko uvršča med čudesa sveta, a na žalost izginja, predvsem zaradi brezvestnih politikov.
