Letošnja hrvaška pridelava lubenic je približno na enaki ravni kot lani, ko je znašala okoli 28.000 ton. Kmetom povzroča težave uvoz bolj poceni lubenic, predvsem iz Srbije in Makedonije, poleg tega pa večina hrvaških pridelovalcev lubenic goji le eno sorto lubenic, ki zorijo ob približno istem času, ko zasujejo hrvaški trg, kmetje pa zanje zahtevajo visoko ceno, je za Dnevnik ocenil lastnik hrvaške agencije za odnose z javnostmi v kmetijskem poslovanju Kombinat 1969 Miroslav Kuskunović. Bil je tiskovni predstavnik na hrvaškem kmetijskem ministrstvu v levosredinski vladi, kmetijstvo pa je več let spremljal tudi kot novinar.
Kuskunović je dejal, da je za trgovce problematično tudi to, da pridelava lubenic na Hrvaškem niha med 17.000 in 28.000 tonami na leto. Kljub temu da se Hrvati ponašajo s patriotizmom in zaščito domačih izdelkov, se oboje ponavadi izgubi pred trgovskimi policami, na katerih so cenejši uvoženi pridelki, ker si večina Hrvatov ne more privoščiti domačih. »Letošnja uspešnica na Hrvaškem so tako lubenice iz Maroka,« je povedal Kuskunović.
Vendar lubenice niso edina kulturna rastlina, ki je na Hrvaškem v težavah. Kuskunović je izpostavil tudi česen. Enemu od hrvaških pridelovalcev česna letos ni uspelo prodati svojih pridelkov tuji trgovski verigi na Hrvaškem, ki je prejšnja leta redno kupovala od njega. Letos so za kilogram ponudili za evro nižjo odkupno ceno, ker so dobili lanski česen iz Kitajske za dva evra za kilogram.
Le še dve figi na prebivalca
Kuskunović meni, da na Hrvaškem ne znajo ali ne želijo izkoristiti niti priložnosti, ki jih imajo. Nekdanja Jugoslavija je imela en odstotni delež v svetovni pridelavi fig, ob tem so levji delež jugoslovanske pridelave imeli hrvaški kmetje. Danes hrvaške pridelave fig sploh ne omenjajo v statistikah, ker znaša dve ali tri fige na prebivalca.
Stanje je katastrofalno tudi v mlekarstvu. Hrvaška je v desetih letih izgubila več deset tisoč svojih pridelovalcev mleka. Preostalih približno 4500 mlekarjev zadovoljuje le okrog 45 odstotkov hrvaških potreb. Kot pozitiven primer je Kuskunović omenil pridelavo pšenice, ki bo letos rekordnih več kot 800.000 ton. Sicer pa se je vrednost kmetijske pridelave na Hrvaškem od osamosvojitve zmanjšala za skoraj polovico. Lani je znašala približno 2,3 milijarde evrov, leta 2008 okoli tri milijarde, medtem ko je bila leta 1991 več kot štiri milijarde evrov.
Subvencije za izginule orehe
Hrvaška država podpira kmetijstvo s približno 800.000 milijoni evrov na leto, obenem pa ni ustreznega nadzora uporabe subvencij. Na Hrvaškem je od 7000 do 8000 hektarjev nasadov ekoloških orehov in lešnikov, za katere je država podelila subvencije, a pridelkov iz teh nasadov ni.
Podobno proč vržen državni denar je tudi pri podpori mladim kmetijskim pridelovalcem. So primeri, ko oče prepiše del kmetije na svoje otroke, da bi se jih predstavilo kot mlade kmetijske pridelovalce, ko dobijo denar, tudi do 50.000 evrov, pa ga nenamensko porabijo, ker dejansko ni šlo za to, da bi se mlajši člani družine ukvarjali s kmetijstvom, je dodal Kuskunović.
Prepričan je, da za katastrofalno stanje v večini kmetijskih dejavnosti ni mogoče obtožiti le velikega uvoza kmetijskih izdelkov, temveč gre tudi za pomanjkanje jasne kmetijske strategije. Hrvaška je, kot pravi, od začetka 90. let vodila napačne kmetijske politike brez jasnih strateških ciljev, posebej pa je bila izgubljena, ko se je znašla na skupnem trgu kot članica EU.
