Tokratne volitve, ki se jih lahko udeleži tretjina vseh polnoletnih Rusov, so pomembne tudi zato, ker se bo pokazalo, kako je s priljubljenostjo predsednika Vladimirja Putina oziroma njegove stranke Enotna Rusija. Kako bodo torej na volilne rezultate v nedeljo vplivali več tednov trajajoči množični protesti na ruskem Daljnem vzhodu in v Belorusiji, zastrupitev Sergeja Navalnega 20. avgusta in seveda letošnja pandemija z nizkimi cenami nafte, ki sta glavna vzroka za hudo gospodarsko krizo?
Morda bo po rezultatih v nedeljo zvečer bolj jasno, kakšni bi lahko bili rezultati volitev v dumo septembra 2021, ko bi Putinu predvsem zaradi večletnega padanja življenjskega standarda in vse večje brezposelnosti lahko začela teči voda v grlo.
Neodvisni opazovalci pa opozarjajo na možne goljufije in na dejstvo, da so oblasti marsikje s samovoljnimi kriteriji pravi opoziciji preprečile, da bi imela svoje kandidate. Tako v nekaterih mestih – kot lani v Moskvi – ne sme nastopiti noben kandidat, ki podpira Navalnega, v tretjem največjem ruskem mestu Novosibirsku pa jih lahko kandidira celo 31 za 50 sedežev v mestnem svetu. Vendar so ti opozicijski politiki, ki so na glasovnicah, zato s svojimi prostovoljci pogosto tarče groženj in fizičnih napadov, tudi z nevarnimi kemičnimi snovmi.
Modri strateg Navalni
Zastrupitev Navalnega tri tedne pred volitvami ni naključje, saj je najnevarnejši Putinov nasprotnik. Ruse namreč poziva, naj povsod podprejo kandidata, ki ima največ možnosti, da premaga kandidata iz Enotne Rusije, pa tudi če je iz stranke, ki ni prava opozicija, kot so komunisti in skrajni desničarji Vladimirja Žirinovskega. Do zastrupitve je prišlo, ko se je v Sibiriji zavzemal za to strategijo.
Nekaj dni pred tem je tudi posnel video o korupciji v dvomilijonskem Novosibirsku med lokalnimi politiki Enotne Rusije, ki so pomagali svojim ožjim sorodnikom privatizirati vodovod, elektriko in gradbena podjetja. Video si je doslej ogledalo 4 milijone Rusov.
Enotna Rusija bi lahko tudi zaradi zahrbtnega napada na Navalnega z novičokom, ki je strup ruskih tajnih služb, izgubila veliko podpore. Prav v volitvah v mestna sveta Tomska, kjer se je zastrupil, in bližnjega Novosibirska bi to lahko najbolj prišlo do izraza. In če bo v Novosibirsku in Tomsku, ki ima 600.000 prebivalcev, prišlo do volilnih goljufij, bi lahko izbruhnili protesti, podobni tistim v polmilijonskem Habarovsku na Daljnem vzhodu.
Rusi pa so že glasovali med pandemijo, in sicer so junija potrdili ustavne spremembe, med katerimi je najpomembnejša (a tudi najmanj omenjana v ruskih medijih) tista, ki omogoča 67-letnemu predsedniku, da lahko ostane na oblasti še vse do leta 2036. Mnogi Rusi so Putinu, ki vlada od leta 2000, zamerili, ker je tako zaradi oblastiželjnosti zlorabil referendum za kršenje temeljne ustavne vrednote, kar je časovno omejeno vladanje. Sicer je po anketah poleti Enotno Rusijo podpirala slaba tretjina Rusov, Putina pa kar dve tretjini.
