Pravzaprav si nihče, dokler Tehnopark v prostorih nekdanje znane blagovnice T ni odprl svojih vrat, ni predstavljal, kaj ponuja prostor, ki se razteza v več platformah na 4000 kvadratnih metrih. A tudi tiste, ki v osnovni šoli niso bili najbolj navdušeni nad naravoslovnimi vsebinami ali fiziko, vsebina v hipu osvoji. Prav fiziki, matematiki in astronomiji je odmerjenega ogromno prostora. »Mene je takoj navdušilo Newtonovo nihalo s kroglami, ki na zanimiv način prikazuje dva fizikalna zakona: zakon o ohranitvi gibalne količine in zakon o ohranitvi energije. Namreč, ko je krogla, ki sem jo zanihal in spustil, trčila ob verigo mirujočih krogel, so se te le malenkost premaknile, zadnja v vrsti pa se je premaknila do višine, ki jo je imela krogla na začetku, ko sem jo zanihal,« nam razloži Janez, ki se je najprej pomudil na tej točki parka.
Od anatomije do simulatorja letenja
Številne bo zagotovo navdušil tudi planetarij, pa tudi tako imenovana Amesova soba, kot se imenuje po izumitelju optične iluzije Adelbertu Amesu mlajšem, ki nekatere spremeni v velikane, spet druge pa v palčke. Velik del parka je namenjen tudi ekologiji, energiji in obnovljivim virom pa seveda digitalizaciji. »Sama sem navdušena nad ogromnim klavirjem, po katerem lahko igram kar z nogo. Malo nenavadno je, ampak super,« nam je dejala glasbenica Janja, ki je takoj preizkusila tipke in zaigrala Marko skače. Spet druge je bolj navdušila anatomija telesa, kjer je mogoče posamezne človeške organe, kot so srce, pljuča in jetra, spoznati tudi tako, da jih vzameš iz telesa in vstaviš nazaj. »Kako fino bi bilo, če bi lahko tudi sicer v življenju svoje organe tako enostavno zamenjali, povrhu pa ob zamenjavi dobili še garancijo,« se je pošalil eden od obiskovalcev. Miza za seciranje pa ponuja virtualno raziskovanje anatomije. V parku je veliko pozornosti pritegnil tudi simulator letenja z jadralnim zmajem nad Celjem, prav tako je mogoče celjske ulice prekolesariti virtualno. Skratka, dogodivščin je toliko, da jih je kar težko opisati. V parku bodo družine lahko preživele po več ur, zelo verjetno pa se bodo nekateri v park tudi vračali.
Naložba, vredna dobrih šest milijonov
»Park je namenjen vsem radovednim, ki se radi učijo in ob tem tudi zabavajo. Pa tudi vsem, ki želijo na drugačen način spoznati naravo, vesolje in človekove stvaritve. Želimo, da bo ta objekt v mestno jedro vnesel dodatno živahnost in pestrost. Mlade želimo navdušiti za znanost, naravoslovje in tehniko, da bi se več odločali za tovrstne poklice in ne bi imeli za cilj zaposlitve v javnem sektorju, ker to za prihodnost ne bo dobro. Morda bodo tu našli veliko novih izzivov in sprejemali dobre življenjske odločitve,« je na odprtju poudaril celjski župan Bojan Šrot.
Vrednost celotne investicije znaša dobrih šest milijonov evrov, od tega so dobrih 2,9 milijona evrov pridobili od evropskega sklada za regionalni razvoj, dobrih 700.000 evrov je primaknila država, preostalo je delež občine. Šrot pa se je še posebno zahvalil za pomoč pri svetovanju belgijskemu znanstveniku Ericu Jacquemynu, tudi prejemniku Unescove nagrade za popularizacijo znanosti, odličnemu poznavalcu tehnoloških parkov po vsem svetu, ki je Celjanom pri iskanju prave vsebine pomagal s svojim neprecenljivim znanjem.
